EU in Zahodni Balkan – Prihodnost BiH je in mora ostati evropska

/in /objavil/a

V torek 21. 1. 2020 je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj politične skupine Renew Europe gostil dogodek z imenom »Izzivi integracije BiH v Evropsko unijo«.

Na dogodku sta bila poleg ostalih visokih gostov, prisotna tudi Irena Joveva prav tako iz vrst Renew Europe in Milan Brglez iz vrst Naprednega zavezništva socialistov in demokratov.

Dr. Grošelj je na začetku pogovora izpostavil, da je Bosna in Hercegovina država s težko in travmatično zgodovino, za katero je že 25 let od podpisa Daytonskega sporazuma. Dayton simbolizira konec krvave vojne in agresije na suvereno državo.

Kasneje je nadaljeval s stališčem: “Ne glede na to, da sta bila mir in stabilnost v Bosni in Hercegovini obnovljena jo še vedno obremenjujeta strah in globoko nezaupanje med glavnimi konstitutivnimi narodi – Bošnjaki, Srbi in Hrvati. Del odgovornosti za to nosita tudi mednarodna skupnost in pomanjkljivost Daytonskega sporazuma, zaradi česar je delovanje države postalo oteženo. Deloma je to tudi posledica globoke politične krize v državi in pomanjkanje politične vodje med političnimi predstavniki vseh teh konstitutivnih držav.

V oči bode tudi dosedanja vloga EU, slednja namreč očitno ni bila sposobna ali ni želela narediti bolj drznih in odločnih korakov k spodbujanju nadaljnjega političnega, družbenega in gospodarskega razvoja Bosne in Hercegovine. Po obljubi evropske vizije regije in velikim besedam žal niso sledila dejanja. Lahko rečemo, da EU ni opravila svoje domače naloge, Bosno in Hercegovino smo pustili samo. Seveda gre tu v prvi vrsti za državljane te države, ki so bili po koncu vojne polni upanja in pričakovanj, da bo EU izpolnila obljubljeno. Čeprav je bila EU pomemben donator in vlagatelj v BiH, to ni bilo dovolj, saj v EU nikoli nismo v celoti razumeli države in njenega pomena za regijo in mir v regiji.

Zaradi zapletene ustave države BiH, hudih političnih razlik med vsemi tremi narodi, ki vodijo do notranjega političnega zastoja smo priča politične blokade v državi. Kar povzroča slab gospodarski in družbeni razvoj države, vse skupaj pa vodi k množičnem izseljevanju iz Bosne in Hercegovine.”

Dr. Grošelj je za konec izpostavil nekaj ključih vprašanj s katerimi se bomo v prihodnosti soočali:

  • Kako je EU lahko bolj proaktivna v Bosni in Hercegovini, kako uspešnejša pri soočanju s ključnimi izzivi s katerimi se danes spopada država? Vloga EU je v BiH šibka in ni konkurenčna napram drugim glavnim akterjem, čeprav je velik finančni vlagatelj. Katere spremembe so potrebne, da bosta politika in programi EU v BiH zaživela?
  • Katere politike, dolgoročne strateške cilje bi morali razvijati, da bi bil vstop Unijo za BiH učinkovitejši? Ali moramo razviti nove instrumente predpristopne podpore, ki bi bili bolj prilagojeni državi ali ne?

 

Veleposlanica Emina Merdan, vodja misije Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo je izrazila zadovoljstvo in zahvalo vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki nenehno podpirajo pot Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo. Predstavila je nekaj mejnikov v odnosih med BiH in EU ter izrazila upanje, da bodo poslanke in poslanci še v prihodnosti podpirali BiH v procesu evropske integracije in tako močno prispevali k napredku BiH na njeni poti v EU.

Razpravo je zaključil dr. Bodo Weber, nemški politični analitik (Democratization Policy Council), ki je opisal trenutno stanje v BIH. Predvsem je izpostavil, da morajo države članice EU in sama EU postaviti jasno in realno strategijo približevanja BIH evropskim institucijam. V prostopnih pogajanjih bi bilo potrebno uvesti tudi 35. poglavje, ki bi bilo usmerjeno predvsem v institucialno reformo države.

Sam tudi poudarja, da bo EU morala ubrati drugačen način informiranja prebivcalev BIH o njeni prisotnosti v regiji in o pozitiivnih učinkih približevanja evropskim integracijam na povprečnega prebivalca BIH.