“Izvoženo orožje se ne sme uporabljati zoper človekove pravice in temeljne vrednote”

Evropski poslanci smo v sredo v poročilu pozvali k večjemu nadzoru in transparentnosti pri izvozu orožja. V neobvezujočem poročilu, ki smo ga podprli s 341 glasovi za, 124 proti in 230 vzdržanimi, smo evropski poslanci zaradi vse večjega pomena EU pri proizvodnji orožja pozvali k okrepitvi javnega nadzora pri izvozu.

Državljani EU morajo biti bolje obveščeni o strateških odločitvah svojih vlad glede stvari, ki neposredno vplivajo na njihovo varnost.Za poročilo sem bil poročevalec v senci za svojo politično skupino Renew Europe  in skozi naporna poletna usklajevanja smo zagotovili večino za končno sprejetje pomembnega poročila.

Na plenarnem zasedanju sem tudi predstavil stališče politične skupine Renew Europe. Žal sem moral zaradi tehničnih težav pri prevanjanu parlament nagovoriti v angleškem jeziku.

Letno poročilo o izvozu orožja in vojaške opreme, je eno tistih, ki običajno razvname strasti in čustva, tako na ravni posameznika, kot tudi ideološko – politični ravni.Poročilo, je nedvoumno kompromis, ki odraža kompleksnost vprašanja. To sega vse do vprašanja pravice do samoobrambe države, zapisane v ustanovni listini Združenih narodov, pa vse do visokega ideala nenasilja v mednarodnih odnosih in težnje človeštva k globalnemu miru.

Poročilo lahko ocenimo, da odraža velik korak naprej, ki je bil storjen tako na ravni uniji, kot tudi na ravni posameznih držav članic, k preglednejšemu in enotnejšemu pristopu k izvozu orožja in vojaške opreme. Gre za vprašanje, ki je še vedno in bo še nekaj časa predvsem pristojnost posamezne države članice. A je hkrati tudi jasno in razvidno iz samega poročila, da je ne glede na to v EU potrebno postopoma in premišljeno kreniti na pot poenotenja politik izvoza orožja in vojaške opreme. To vključuje tudi vprašanje opreme in tehnologij dvojne namene. Vsekakor poročilo odseva napredek, ki je bil dosežen pri konvergenci tega področja med državami članicami.

Ne glede na to pa je pred nami vprašanje ali in kdaj naj bo narejen korak naprej. Še posebej v luči krepitve mednarodnega položaja EU in tudi naraščajočega obsega vlaganj unije na področju razvoja vojaške opreme, ki postaja s sodelovanjem med državami članicami in financiranjem s strani unije, vse bolj evropska.

Sam menim, da politični trenutek za uvedbo tega določila v pravni red unije to še ni dozorel, a počasi bo potrebno, še posebej z razvojem CSDP in povečevanjem števila ter obsega skupnih evropskih oborožitvenih programov, razmisliti tudi o tej možnosti.

Pri tem pa moramo tako na ravni EU, kakor tudi na ravni držav članic, slediti ključnemu skupnemu cilju, ki je zagotavljanje, da orožje, ki ga izvažamo ne konča v napačnih rokah in se ne uporabi za napačne namene. Temu poročilo, že sedaj v veliki meri sledi in k temu teži.

 

Zato v Renew Europe podpiramo premišljen pristop k oblikovanju in postopni evoluciji skupnih meril izvoza orožja in vojaške opreme ter dvonamenske tehnologije, kakor tudi nujno potrebno sledljivost te opreme tako na ravni posamezne države članice, kot tudi na ravni EU. Pri tem ne moremo podpreti politike vsiljevanja in pretiranega sankcioniranja, ampak zagovarjamo evolucijski pristop, ki bo omogočil krepitev konvergence med državami članicami, katera bo skozi razvoj CSDP postopoma privedel do oblikovanja skupnih politik na ravni unije.

Glede na povedano v Renew Europe ocenjujemo, da je poročilo doseglo raven, ki nam omogoča, da ga tudi podpremo.

Celotno poročilo z amandmaji si lahko ogledate na povezavi

https://www.europarl.europa.eu/…/A-9-2020-0137_EN.html

 

Na spodni povezavi si lahko ogledate mojo razpravo v angleškem jeziku ali si pa preberete povzetek v slovenskem jeziku.

https://www.youtube.com/watch?v=ml3uqi8tj2I&t=53s