(23. septembra 2021) Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec RENEW EUROPE / LMŠ je danes gostil okroglo mizo Mladih in osamosvojitev. Na pogovoru so se mu pridružili Marjan Šarec, predsednik LMŠ, Nik Prebil, poslanec LMŠ DZ in predsednik pomladka LMŠ UPI, Klemen Ploštajner kot predstavnik civilne družbe iz zadruge Zadrugatorji, prek video povezave pa sta v pogovoru sodelovali tudi Ines Elisabeth Holzegger iz TheEuropeanLiberalYouth ter Maja Drobne iz Kulturno izobraževalnega društva PiNA.

 

Evropski poslanec Dr. Klemen Grošelj je uvodoma izpostavil pomen mladih za vsesplošnih razvoj družbe kot take. Prepričan je namreč, da velikih reform kot sta denimo pokojninska in zdravstvena reforma ne moremo izvajati brez aktivne vloge mladih v samem procesu. Kot je dejal, ga zadnji govor o stanju Unije predsednike Evropske komisije navdaja z optimizmom, kjer je izpostavila, da bo leto 2022, leto evropske mladine. Prav tako je je bil v zadnjem govoru Ursule von der Leyen izpostavljen program ALMA, ki ima  za glavni cilj bo okrepitev mobilnosti in zaposlenosti mladih na evropskem trgu dela. Omenjena pobuda ne sme imeti za cilj samo povečanja zaposlenosti mladih, pač pa mora hkrati izboljšati njihove kompetence in konkurenčnost v gospodarstvu ter prispevati k večjemu pretoku idej znotraj EU. Obenem pa dodal, da politična skupine RENEW EUROPE, kateri pripada v Evropskem parlamentu pripravlja strategijo za mlade, saj se zavedajo, da brez tako pomembnega stebra v družbi ni mogoče uspešno premagovati izzive, ki so pred nami.

 

 

Sodelujoči so se v razpravi dotaknili mladih in stanovanjske problematike, izobraževalnega sistema in tudi delovnih mest. Marjan Šarec, predsednik LMŠ, je v uvodu poudaril, da je stanovanje osnova. V Sloveniji je ogromno lastniški stanovanj, kar je posebnost Slovenije. »Za mlade, ki so na poti osamosvajanja, smo v času naše vlade že prenašali zemljišča, ki so bila v lasti DUTB, za gradnjo stanovanj. Zgledovali smo se po Dunaju,« je spomnil. Mladi bi morali imeti priložnost, da lahko najamejo stanovanje po netržnih cenah. Poskusili smo tudi omejevati višino najemnin, vendar je to bilo prepoznano kot protiustavno. Nujno je zgraditi neprofitna stanovanja, tu pa ima veliko vlogo tudi Stanovanjski sklad. Dunajsko prakso bi bilo smiselno implementirati.

 

Klemen Ploštajner iz zadruge Zadrugtorji je poudaril, da podatki iz raziskave Mladih 2020, ki jo izvedejo vsakih 10 let, iz lanskega leta kažejo, da so se pri mladih na novo pokazale nekatere problematike – okolje in vprašanje oteženega finančnega osamosvajanja. Stanovanjska problematika ni značilna le za Slovenijo, temveč za vso Evropo. In EU se je šele sedaj dotaknila tega vprašanja. Stanovanja so dojeta kot blago in so prepuščena tržnemu mehanizmu. Stanovanjske problematike ne moremo naslavljati ločeno, temveč moramo nanjo gledati širše kajti gre za  družbeno neenakost. Kadar kupiš zemljišče za 2 milijona evrov pomeni, da si primoran graditi luksuzna stanovanja, zato je ključno zagotoviti zemljišča za gradnjo stanovanj, je bilo še razmišljanje Klemna Ploštajnerja.

 

Maja Drobne iz Kulturno izobraževalnega društva PiNA je izpostavila pomen t.i. mentorstva, ki močno prispeva k hitri in kakovostni adaptaciji na delovnem mestu, kot tudi k pridobivanju nove zaposlitve. Na področju stanovanjske problematike je navedla nekaj pozitivnih praks iz tujine, kot je denimo menjava stanovanj v različnih starostnih obdobjih, pri čemer je poudarila, da je potrebno še precej dela spreminjanju mentalitete oz. kulture, saj je v Slovenij močno izrazita miselnost lastniških stanovanj. Kot je dejala, se miselnost mladih na tem segmentu hitro spreminja in je vse bolj sprejeta ideja skupne rabe in solidarnosti.

 

V LMŠ razmišljamo tudi o odkupu skozi najem stanovanja

Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, je prav tako izpostavil primer avstrijskega mesta Dunaj kot vzorni model, kako je vprašanje stanovanj za mlade in na sploh stanovanjska politika urejeno. Poudaril je, da je stanovanjska problematika postala vseevropski izziv. »V LMŠ razmišljamo tudi o odkupu skozi najem stanovanja. Potrebna je regulacija stanovanjskega trga. Kako bo to vplivalo na širši kontekst in kakšne finančne učinke bo to imelo. Zato potrebujemo celovit pristop,« je še dodal.

Nik Prebil, poslanec LMŠ DZ in predsednik pomladka LMŠ UPI je izpostavil, da gre pri stanovanjski problematiki za širši družbeni problem, in dokler družba ne bo razumela, da so mladi orodje prihodnosti, se ne bo nič zgodilo. Vlaganje v mlade ni strošek, pač pa je dolgoročna naložba. Poudaril je, da imamo v ustavi zapisano pravico do stanovanja. Stanovanja postajajo statusni simbol. Vendar temu ne sme biti tako, ker ravno stanovanja pri mladih spodbujajo samostojnost. Ta pa ima učinke na različne družbene sfere. Dodal je, da so v UPI jasno zastavili stanovanjsko politiko. Mladi morajo stanovanja dobiti po dostopni najemnini, pomagati mora država, s stanovanji ali subvencijami. Z javno najemniško službo moramo prazna stanovanja dati na trg.

 

Področje izobraževanja zahteva širši pogled

Marjan Šarec, predsednik LMŠ je poudaril, da področje izobraževanja zahteva najširši možen pogled. Spomnil je, da je naš izobraževalni sistem dober, kar nam priznavajo tudi v tujini, je pa res, da na nekaterih področjih šepa. Dodal je: »Noben izobraževalni sistem ti ne more dati čisto vsega, svet se spreminja tako hitro. Mora pa dati otrokom in mladim sposobnost vseživljenjskega učenja. Naučiti jih mora misliti, tudi kritično razmišljati – le tako bodo znali vstopati v nove poklice,« je še dodal. Ž

 

Tudi na področju izobraževanja imamo trende komercializacije

Klemen Ploštajner iz Zadrugatorji je dodal, da imamo tudi na področju izobraževanje trende komercializacije. Izobraževalni sistem se mora odzivati na splošne družbene trende in ne samo ekonomske ter dodal, da bi morala biti univerza bolj konkretno vpletena v vprašanja lokalnega okolja in širše ter družbene problematike.

Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, je poudaril: »Večkrat slišimo, da naš izobraževalni sistem ni dober, ampak sam se s tem ne strinjam, saj naša mladina relativno zlahka najde/dobi zaposlitev v tujini. Verjetno pa nimamo najboljšega prenosa pridobljenega znanja na potrebe v gospodarstvu,« je končal.

 

Ključno je kako bomo prodali naše znanje

Pri vprašanju delovnih mest je Marjan Šarec, predsednik LMŠ spomnil, da so delovna mesta kot neka mantra, ki jo pogosto slišimo pred vsakimi volitvami – obljube in razne floskule, koliko delovnih mest bo kdo zagotovil. »Skrbi me, kako se bo slovensko gospodarstvo prilagodilo zeleni politiki. Naša delovna mesta imajo tudi premajhno dodano vrednost,« je poudaril ter dodal, da bo v prihodnosti manj delovnih mest, ki bodo zahtevala fizično silo, in več mest, ki bodo zahtevala kreativnost, kjer smo Slovenci dobri. Po mnenju predsednika LMŠ bo ključno vprašanje, kako bomo znali prodati znanje.

Klemen Ploštajner iz zadruge Zadrugtorji je poudaril, da potrebujemo dostojna in dobro plačana delovna mesta ter dodal: »S prehodom na digitalizacijo in z večjo prisotnostjo tehnologije v delovnih procesih se odpirata dve dilemi, ali bomo zmanjšali število ur v delavniku ali pa bomo odpuščali.«

 

Širina v znanju je prednost

Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec:« Širina v znanju je prednost. Na primer znanje antropologije je tisto, ki daje razumevanje v človeka in kako bo umetna inteligenca sploh delovala. Zato so antropologi so zelo iskani.« Ob tem je še zastavil vprašanje, ali v Sloveniji ustvarjamo delovna mesta, ki so zanimiva za mlade ter dodal, da mora izobraževalni sistem skrbeti predvsem zato, da mladino opremi z veščino, da ti znajo na svoji poti poiskati potrebno znanje (sposobnost vse življenjskega učenja). Po mnenju dr. Grošlja bomo morali tudi pri nas najti način, kako čim dražje prodati svoje znanje.

Nik Prebil je poudaril, da morajo biti znanost, gospodarstvo in izobraževanje povezani in da je naloga države, da mlade pritegne nazaj domov ter jim zagotovi ustrezne pogoje. Izpostavil je, da mladi pogosto želijo fleksibilno delo, a da to ni prekarno delo. Poudaril je, da moram država spodbujati stabilne zaposlitve.

 

Udeleženci so se strinjali, da izziv starajoče se družbe ni samo reševanje vprašanj starejših in dolgotrajne oskrbe.  Potrebujemo celovit medgeneracijski pristop, ki bo temeljil na širokem dojemanju solidarnosti in ne na solidarnosti, ki se kaže samo z izplačevanjem pokojnin in različnih zavarovanj. Potrebujemo pristop, s katerim bomo bremena družbe enakomerno razporedili in vsem omogočili ustrezno kakovost življenja in blagostanja. Za to potrebujemo pokojninsko in zdravstveno reformo ter razvojni preboj, ki edini lahko omogoči na eni strani zaposlitve, ki bodo mladim omogočile osamosvojitev, in na drugi strani dodano vrednost, ki jo potrebujemo za razvoj in višji življenjski standard. Prepričani smo, da le, če bomo živeli za sedanjost in prihodnost, bomo kot družba generacijsko povezani in kot država uspešni. In tako, kot moramo biti solidarni s starejšimi, moramo biti solidarni tudi z mladimi.

Za ogled okrogle mize kliknite TUKAJ.