Dr. Klemen Grošelj je dne, 4. 11. 2021 v sklopu Konference o prihodnosti Evrope gostil okroglo mizo z naslovom Proti energetski revščini. Dogodek je potekal v Ljubljani v gostišču Pritličje kot del cikla z naslovom Cena antropocena. Poleg dr. Grošlja sta se ga udeležila še dr. Maks Tajnikar, ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti ter dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus. Pogovor je vodila novinarka Monika Weiss.

V uvodnih mislih je dr. Tkalec izpostavil pomembno razliko med kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi, ki bi nagovarjali vprašanje energetske revščine ter razvoja energetskega sektorja. Ponudniki so v zadnji krizi precej dvignili cene in najverjetneje jih bo na koncu plačal uporabnik. Če damo situacijo v širšo sliko, bomo videli, da je Slovenija na relativno boljšem, saj je vprašanje energetske revščine po nekaterih delih sveta, kot npr. v Aziji, še bistveno bolj pereče.

Dr. Tajnikar je izpostavil, da se bodo trgi po pandemijskem šoku najverjetneje umirili prihodnje leto. Ključno zato je primerna strategija cepljenja. Država pa naj bi proti energetski revščini zato intervenirala tudi na energetski trg, vendar ne z ukrepi, ki bi neposredno pomagali ljudem, ki ne morejo do energentov, saj so se izkazali kot ne dovolj uspešni. Treba je poseči na stran ponudbe in ne nezmožnosti povpraševanja. Revščino je namreč reševati celostno in z različnimi ukrepi in ne le z hitrimi rešitvami kot so, denimo, energetski boni.

 

Pomembno temo je izpostavil tudi dr. Grošelj, saj ugotavlja, da smo trenutno pri vprašanju o dolgoročnem razvoju energetskega sektorja v konceptualnem vakuumu. Z. dr. Tajnikarjem sta se strinjala, da bo v prihodnje ključno vprašanje igral predvsem tehnološki razvoj na področju energetike in vlaganje v različne vire energije. Pri tem pa ne smemo zanemariti resnih tehničnih izzivov, ki nas pri tem čakajo. Eden takih je lahko tudi vprašanje elektro-distribucijskega omrežja, ki bi s prehodom na določene oblike obnovljivih virov, stalo kar štiri milijarde evrov.

 

Sogovorniki so se strinjali, da je trenutni energetski model slab in da država ni opravila svoje naloge, kar se bo pokazalo na več nivojih, med drugim tudi na konkurenčnosti gospodarstva. Pri razvoju novih konceptov energetske oskrbe bo potrebno odpreti širši javni diskurz, hkrati bi se bilo zato treba zgledovati po dobrih praksah. Med drugim imamo primere, kako se projektov vpeljave novih energetskih virov lotevati celostno. To pomeni, da lahko od začetka pri njem sodelujejo le načrtovalci, odločevalci in inženirji, ampak tudi lokalne skupnosti, s čimer se pokaže višjo stopnjo transparentnosti in participatornosti ljudi.

Posnetek pogovora si lahko ogledate TUKAJ.