Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je v oddaji z naslovom “Kakšna bo prihodnost Evropske unije?”, ki je naslovila varnostna vprašanja v luči ruske agresije na Ukrajino, vprašanje iliberalnih sistemov na evropskih tleh in pomen energetske neodvisnosti.

 

Vsa prej omenjena področja so po Grošljevem mnenju med seboj močno prepletena. Nemalokrat smo v zadnjih letih bili priča, destabilizacije Evropske unije s strani nekaterih držav članic, pa tudi skrajnih gibanj, ki svojih simpatij do ruskega predsednika Putina niso skrivali. Žal  se je v zadnjem obdobju, vse do vojne v Ukrajini tudi Slovenija, vse prevečkrat znašla v t.i. klubu problematičnih. Vendar ne glede na dosedanje “soliranje” nekaterih so se na sankcije vsi odzvali enotno in hitro. Kot pravi evropski poslanec iz vrst RENEW EUROPE / LMŠ bi bil zgrožen, če temu ne bi bilo tako, saj je prav Unija bila zgrajena na temelju posledic II. svetovne vojen in s ciljem zagotavljanja trajnega miru. Ukrajinska tragedija po Grošljevem mnenju kaže kako energetsko odvisna je EU in , da je edini izhod iz nenehne odvisnosti, doseganje ciljev Zelenega dogovora. Zaveda se, da bodo začetki težki, celo za mnoge boleči a so nujni. Alternative kot pravi Evropejci kot tudi preostali del sveta nimamo.

 

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je poudaril pomen geotermalnega potenciala, zlasti na severovzhodnem delu Slovenije. Pritrdil je, da si zanesljivega vira energije v Sloveniji ne moremo predstavljati brez jedrske energije. »O tem, ali bomo gradili en velik reaktor ali več manjših po zgledu Francije, pa je potrebno poslušati stroko in vse deležnike vključiti v omenjeni proces,« je še dodal. Po njegovi oceni se bodo stvari nekoliko spremenile v luči dogajanja v Ukrajini in sprejetih sankcij, zato bodo kmalu na mizi predlogi, kako in koliko sredstev bo EU namenila tako prehodnim energentom kot tudi – še bolj pomembno – trajno zelenim virom energije. Vendar se cilj ne sme spremeniti, lahko in moramo pa morda spremeniti načine, kako do zastavljenega, je še opozoril dr. Grošelj.

 

Evropski poslanec iz vrst LMŠ / RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj je v soboto 19.2.2022, v Kamniku, gostil srečanje z imenom “Vloga liberalizma po epidemiji”. Skupaj z Matejem Špeharjem, Petro Mišič, Matjažem Kosmačem ter Dejanom Jefimom. Strinjali so se, da je čas epidemije z virusom COVID-19 je bržkone razgalil vse pomanjkljivosti družbenih sistemov in podsistemov. Hkrati pa je dal veter v jadra avtokratom in populističnim politikam, ki na zahtevna vprašanja odgovarjajo s skrajnimi izključevalnimi stališči. Četudi je bilo v prvem valu jasno, da lahko velike krize premagamo samo s solidarnostjo, vključevanjem in verodostojnimi informacijami lahko opazimo, da nekateri žal avtokracijo vseeno vidijo kot edino možnost. Liberalizem v ospredje postavlja človeka z vso svobodo njegovih pogledov na družbo ter vlogo njega samega v tej. Poudarjajo, da je liberalizem obenem  vključujoč in protiutež skrajnostim, stavi na dialog in vključevanje slehernika v skupnost.

 

Uvodoma je dr. Grošelj zbrane pozdravil in poudaril pomen liberalnih vrednost za nadaljni razvoj Evropske unije. Prepričan je, da so skrajna stališča, katerim smo lahko priča na žalost tudi v Evropskem parlamentu izraz vse besede in nemoči populistov, ki ne najdejo političnih, pravnih ali siceršnjih argumentov v razpravah in odgovarjajo z retoriko, ki je značilna za trideseta leta prejšnje stoletja in za katero smo menili, da je ostala na pogorišču 2. svetovne vojne. Samo močna civilna družba, visoka raven aktivnega državljanstva in vključenost vseh deležnikov v korekcijske procese po Grošljevem mnenju, lahko prinesejo dobre rezultate. Volitve pa so tisti mehanizem, katerega mora družba izkoristiti, je sklenil evropski poslanec.

 

Kosmač in Špehar  sta izpostavila pomen in pasti socialnih omrežij. Gre po njunem mnenju za odlično orodje, ki v osnovi nudi uporabnikom boljšo povezanost a hkrati so v zadnjem času postala med drugim tudi orodje za politična sporočila. Vendar pa opozarjata, da moramo biti posebej pozorni na t.i. lažne novice. Predvsem je pomembno preveriti vir informacije ali v primeru socialnih omrežij račun iz katerega prihajajo, hkrati se o določeni tematiki  informacije poiskati na ostalih virih. Sovražni govor je nekaj, s čimer so lastniki socialnih omrežij se podrobneje začeli ukvarjati po tragičnem dogodku v okviru ameriških volitev, vendar pa mora v prvi vrsti vsak posameznik poskrbeti, da se na tovrstne pravokacije ne odzove. Hkrati pa bodo morala socialna omrežja še mnogo postoriti na verifikaciji uporabniških račun, kajti problematika “fake profilov” postaja vse večja. Varovanje podatkov, katere s pridom izrabljajo algoritmi socialnih omrežij pa je še eno v nizu pomembnih vprašanj tudi iz vidika zasebnosti, katerega bo morala EU še naprej dosledno obravnavati in poiskati ustrezne rešitve je opoziril Jefim.

 

Javni nastopi so tisti, ki prepričajo volivke in volivce, zato je za ohranitev liberalnih vrednot izjemno pomembno, da sporočila s katerim branimo svobodo človeka in skupnosti kot celote prodrejo v javnost. Po mnenju Mišičeve morajo temeljne liberalne vrednote biti enotne v vsej Evropski uniji in v skladu s tem je potrebno poenotenje v skupni in predvsem enotni komunikaciji le teh. Pozdravila je dejstvo, da so sorodne liberalne stranke po vsej EU vpete tudi v krovne liberalne organizacije a hkrati opozarja, da nemalokrat v luči potrebe nacionalnih politik ne prevladajo liberalna sporočila. Gre po njenem mnenju za izjemno priložnost, da po epidemiji liberalizem prodre v ospredje, saj so se ravno v času hude zdravstvene krize populistična in skrajna sporočila izkazala za neuspešna, tako je prevladala skrb za sočloveka in ne politika razdvajanja in nenehnega obtoževanja.

 

Evropski poslanec iz vrst LMŠ / RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj je v soboto 29.1.2022, v Kamniku, gostil srečanje z imenom “Renew goes local”, kjer je bilo največ poudarka na razvoju ter pomenu liberalno demokratičnih vrednot. Skupaj z gosti Dr. Alemom Maksutijem, Matjažem Steržetom, Matejem Špeharjem ter predsednikom stranke LMŠ Marjanom Šarcem so zbranim podali svoja videnja in poglede o nujnosti spoštovanja vladavine prava, demokratičnih načel ter pomenu vključevanja civilne družbe.

Dr. Grošelj je zbranim predstavil vlogo liberalne politične skupine Renew Europe v Evropskem Parlamentu, kot tudi vlogo stranke LMŠ znotraj same politične skupine. Renew Europe je kot tretja največja politična skupina pomemben dejavnik  v procesu priprave in sprejemanja zakonodajnih predlogov. Izpostavil je ključna področja, ki bodo močno vplivala na odnos do varovanja okolja, kot je denimo Fit for 55. Ni izpustil razvojne priložnosti v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, kjer bo po besedah evropskega poslanca najpomembneje vlagati v raziskave, razvoj ter znanost. Kot pravi je prepričan, da lahko samo na temeljih demokratičnih vrednot in doslednem upoštevanju vladavine prava Unija, s čimer tudi njene članice, naredijo preboj.

Sterže je opozoril na pomen medgeneracijskega sodelovanja ter vloge mladih v političnem prostoru. Prepričan je, da morajo biti izhodišče evropske vrednote, če želimo uspešno spodbujati aktivno državljanstvo pri ljudeh. Medijski prostor ponuja raznolikost in mladi zagotovo več informacij o delovanju političnih strank dobijo na spletu, natančneje na socialnih omrežjih, starejši pa v t.i. konvencionalnih oblikah medijev. Primarna naloga, političnih strank pa mora biti medgeneracijski preplet informacij, zato so zaželeni podmladki ali seniorske skupine v strankah.

Dr. Maksuti je zbranim približal svoj pogled liberalne prihodnosti. Po njegovem mnenju je liberalni prostor tisti, ki bo uspešno odgovoril na vse vrste ekstremizma v družbi. Saj v ospredje postavlja človeka, z vsemi svojimi svoboščinami, hkrati pa skrbi za socialno blaginjo slehernika, ne glede na njegov status v družbi. Opozoril je na porast iliberalnih gibanj v Evropi, kamor se žal  v zadnjem obdobju umešča tudi Slovenija. Tako so denimo v neliberalnih sistemih ogrožene svobodne in poštene volitve, delitev oblasti, pravna država oz. vladavina prava, varovanje temeljnih človekovih pravic ter svobodni mediji. Liberalna prihodnost Evrope, bi se po njegovem mnenju morala odražati med drugim tudi v tem tako, da posnema dosežke povojno demokratično državno blaginjo, ki bi se morala preslikati na nadnacionalno raven.

Evropska poslanca iz vrst LMŠ / RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta ob današnji izvolitvi nove predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola izrazila veliko zadovoljstvo, da omenjeno funkcijo po dolgih letih ponovno zaseda ženska. Kot pojasnujeta, sta prepričana , da bo slednje pripomoglo k večjemu angažmaju v luči zavzemanja za večjo enakopravnost. Med drugim pričakujeta od nove predsednice tudi krepitev vloge Evropskega parlamenta v odnosu do Evropske komisijie in Sveta EU.

 

Izjava ob izvolitvi predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola

“Izvolitev nove predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola je rezultat političnega dogovora treh največjih proevropskih političnih skupin o sodelovanju do zaključka mandata aktualnega sklica parlamenta.

 

Vsekakor naju veseli, da je za krmilom parlamenta po dolgih letih ponovno ženska, kar bo med drugim zagotovo dalo dodaten zagon zavzemanju za višjo raven enakopravnosti v EU. Hkrati pa v tej luči izpostavljava jasno pričakovanje, da bo nova predsednica premogla osebno in politično voljo kredibilnega ter odločnega zastopanja stališč Evropskega parlamenta, zlasti glede vprašanj, o katerih ima različna osebna ali ideološka stališča. Tukaj opozarjava zlasti na področje pravic žensk, še posebej pravice do odločanja o lastnem telesu oziroma pravice do splava, o kateri je Evropski parlament že sprejel zelo jasno stališče, glede te pravice pa ima nova predsednica lastno odklonilno stališče, česar – poudarjava – ne odobravava.

 

Tu je še vprašanje vladavine prava, ki seveda ostaja pomembno ne le v okviru varstva temeljnih vrednot EU in državljanskih pravic, pač pa postaja ključno vprašanje nadaljnjega razvoja EU. To izpostavljava v prvi vrsti zaradi dejstva, da politična skupina nove predsednice, Evropska ljudska stranka, pri tem večkrat zagovarja politična stališča, ki so za naju popolnoma nesprejemljiva. Zato pričakujeva, da bo predsednica Metsola nadaljevala po poti pokojnega predsednika Davida Sassolija.

 

Glede na njene dosedanje javne nastope se nadejava tudi, da bo pospešila že začete organizacijske spremembe v delovanju parlamenta, predvsem v smeri bolj vsebinskih razprav na plenarnih zasedanjih. Prav tako pomemben del njenih nalog bo zagovarjanje in krepitev položaja Evropskega parlamenta, predvsem v odnosu do Sveta EU kot sozakonodajalca, ter v odnosu do Evropske komisije, zlasti z vidika nadzorstvene funkcije parlamenta.”

 

Spoštovane Litijanke, spoštovani Litijani!

 

Vsem, ki želijo ustvariti nasproten vtis, sporočam, da nisem pozabil na domači kraj. Moji načrti aktivnosti so, žal, v pretežni meri, tako kot življenja nas vseh, pogojeni z epidemiološkimi razmerami. In kot vidimo, so te razmere v naši domovini med slabšimi v Evropi. Vendar to ni ovira, da pri svojem delu ne bi upošteval tudi interesov lastnega kraja in regije. Nasprotno; ko sprejemam odločitve, izhajam iz tega, kaj je dobro za Litijo, Zasavje in Slovenijo. Nazoren primer tega je Sklad za pravični prehod, kjer smo uspeli oblikovati merila, po katerih je do sredstev upravičeno tudi Zasavje. Pogajanja s kolegi, ki so želeli več sredstev nameniti drugim evropskim regijam, so bila zelo zahtevna, vendar smo uspeli.

Svoje delo bom z ekipo soobčankam in soobčanom z veseljem predstavil na dogodku v Litiji, takoj ko bodo epidemiološke razmere to dovoljevale. Tokrat pa se na vas obračam, zaradi razjasnitve govoric, ki jih zlobni jeziki vztrajno širijo po domačem kraju. Govorijo, da naj bi evropski poslanec Grošelj v Litiji za svojo ženo kupil lokal. Sam to pripisujem predvolilni vročici ali pa morda strahu nekaterih pred konkurenco. Močno upam, da razlog ni preprosta zloba in prislovična slovenska »foušija«. No, kakršnikoli že bili razlogi, zelo jasno in odločno povem, da evropski poslanec Klemen Grošelj ni kupil lokala, ne v Litiji, ne v Sloveniji in ne kjerkoli drugje. Ne zase ne za svojo ženo.

Naj ob tem dodam, da sem vesel, da se v Litiji vlaga v novo gostinsko ponudbo in upam, da če se ta, ki vlaga, piše Grošelj, to zanj ne predstavlja ovire ali celo prepreke. Prepričan sem, da smo kljub norostim aktualne vlade, dovolj zrela in demokratična družba, da to ne predstavlja ovire.

 

Zavoljo nas vseh Vas vse še enkrat naprošam, da se zaradi epidemije, ki divja in žal terja preveč žrtev, odločite za cepljenje oziroma z najboljšimi nameni upoštevate veljavne epidemiološke ukrepe.

 

Klemen Grošelj,

Evropski poslanec

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je v imenu politične skupine Renew Europe zahteval razpravo v Evropskem parlamentu o trenutnih razmerah v BIH. Dr. Grošelj (RENEW EUROPE / LMŠ) je prav tako poročevalec v senci politične skupine Renew Europe za BIH. Prepričan je, da bo razprava evropskih parlamentarcev vsekakor jasno in nedvoumno sporočilo celotni regiji, da Evropska unija ne sprejema nacionalističnih politik, ki temeljijo na delitvah, saj kot pravi sam, so le te že privedle do najbolj krvavih vojn na Zahodnem Balkanu.

 

»Nedavna dogajanja v BiH, predvsem pa blokada institucij BiH ter grožnje z odcepitvijo Republike Srbske, sta BiH pripeljali do točke, ko je njeno delovanje in obstoj resno ogrožen. Zelo verjetno je to največja grožnja tako BiH in regiji, po podpisu Daytonskega sporazuma pred 26. leti. Razpravo sem predlagal, saj menim, da lahko s tem v regijo pošljemo zelo jasno sporočilo, da EU ne sprejema in ne more sprejeti preteklih nacionalističnih politik delitev, ki so že privedle do vojne v devetdesetih prejšnjega stoletja in da je tisto, kar BiH in celotna regija potrebujejo, delujoče državne institucije. Le te so namreč nujno potrebne za sprejemanje reform, ki morajo na eni strani voditi k dvigu blagostanja ljudi v regiji in na drugi strani krepiti mehanizme vladavine prava, predvsem neodvisnost sodišč in tožilstev, ki morajo postati nosilci boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki sta ključna dejavnika in preprečujeta napredek države in regije. Zato se bom še naprej prizadeval, da bo EU na eni strani dosegla, tudi z uvedbo sankcij zoper ključne akterje, umik groženj z razpadom BiH in dosegla deblokado institucij BiH ter tako začela proces nujnih sprememb volilne zakonodaje in ustavnih sprememb v skladu z odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice, priporočili Beneške komisije in ustavnega sodišča BiH. Po drugi strani pa tudi ukrepe v okviru mehanizmov, ki so EU na voljo, da sproži proces krepitve načel vladavine prava v državi, predvsem z zagotavljanjem neodvisnosti pravosodja.

Samo tako bomo zagotovili, da se bosta BiH in regija dejansko začeli približevati EU in s tem okrepila možnosti za njeno članstvo v EU. S tem pa bomo tudi zagotovili mir v državi in regiji, katere destabilizacija bi imela neposredne negativne učinke na Slovenijo, njen varnostni položaj, kakor tudi na naše gospodarstvo. Strateški cilj in interes Slovenije je, da je regija stabilna in mirna, predvsem pa Slovenija, kakor tudi EU, nikakor ne moreta sprejeti nikakršnih idej o razgradnji BiH, kaj šele groženj z odcepitvijo, kar bi vodilo v novo prelivanje krvi in trpljenje ljudi. V slovenskem in EU interesu je zato BiH, katere institucije delujejo v skladu z dogovorjenim ustavnim redom in ki so sposobne sprejemati in izvajati nujno potrebne reforme, ki bodo posledično BiH omogočile približevanje EU. Z resnim in dokazljivim uresničevanjem reform, pa bo BiH in posledično tudi celotna regija, uspela preseči skepticizem, ki vlada v nekaterih državah članicah EU glede nadaljnje širitve EU.«

V petek, 5. 11., je dr. Klemen Grošelj (RENEW EUROPE/LMŠ) v okviru Konference o prihodnosti Evrope v Vetrinjskem dvoru v Mariboru gostil okroglo mizo z naslovom Prihodnost socialne ekonomije v Sloveniji in EU? Na okrogli mizi so sodelovali Karolina Babič iz CAAP, Jasna Beršnjak iz Aktiviraj se, članica stanovanjske zadruge StanKoop Kaja Fidler, strokovnjakinja iz področja socialne ekonomije Jadranka Vesel in organizatorica dogodka Živa Lopatič iz zavoda Buna. Gostje so odprli več pomembnih vprašanj na temo socialne ekonomije tako v Sloveniji kot v širšem evropskem prostoru. Beseda je tekla predvsem o vprašanju sistematične podpore organizacijam s področja socialne ekonomije ter problematike osveščanja, opravnomočenja in znanj, ki jih lahko zainteresirani deležnik pridobi tekom izobraževalnega procesa.

V uvodnih besedah je Karolina Babič najprej izpostavila, da Slovenija s številom zaposlenih v socialnih ekonomijah zaostaja za povprečjem v EU. Prav tako bi nujno potrebovali tudi sistematično spremljanje posameznih parametrov povezanih s socialno ekonomijo na nacionalnem nivoju, kar bi omogočalo boljše načrtovanje in oblikovanje razvojno naravnanih ukrepov za to področje. Na to je svoj razmislek navezala tudi Jadranka Vesel in opozorila, da Slovenija za razliko od drugih držav Evrope, ni odprla vrat delavskim prevzemom. Zato bi nujno potrebovali podporne mehanizme za delavske, socialne, stanovanjske in druge zadruge.

Kaja Fidler je kot primer dobre prakse predstavila projekt Stankoop, ki pa se sooča s precej izzivi. Stanovanjsko zadrugo je sicer moč relativno enostavno ustanoviti, a pri iskanju primernih zemljišč za gradnjo, sodelovanju z lokalno skupnostjo, pridobivanju kreditov itd. je v praksi izjemno težko, saj institucije temu največkrat niso naklonjene. Relativno slabe izkušnje pri sodelovanju z lokalno skupnostjo je predstavila tudi Jasna Beršak.

Gostje so se strinjali s skupno ugotovitvijo, da je merjenje družbenih učinkov socialne ekonomije precej zahtevno in bi potrebovalo več sistemske podpore. Prav tako bi bilo ključno, da se vzpostavi celovit učni program, ki bi deloval po zgledu nekaterih že obstoječih dobrih praks. Ključni cilj bi tako bil na eni strani več strokovnega znanja, po drugi pa ozaveščanje širše javnosti o pomenu in dobrobiti skupnostnega delovanja.

 

Dr. Klemen Grošelj je dne, 4. 11. 2021 v sklopu Konference o prihodnosti Evrope gostil okroglo mizo z naslovom Proti energetski revščini. Dogodek je potekal v Ljubljani v gostišču Pritličje kot del cikla z naslovom Cena antropocena. Poleg dr. Grošlja sta se ga udeležila še dr. Maks Tajnikar, ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti ter dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus. Pogovor je vodila novinarka Monika Weiss.

V uvodnih mislih je dr. Tkalec izpostavil pomembno razliko med kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi, ki bi nagovarjali vprašanje energetske revščine ter razvoja energetskega sektorja. Ponudniki so v zadnji krizi precej dvignili cene in najverjetneje jih bo na koncu plačal uporabnik. Če damo situacijo v širšo sliko, bomo videli, da je Slovenija na relativno boljšem, saj je vprašanje energetske revščine po nekaterih delih sveta, kot npr. v Aziji, še bistveno bolj pereče.

Dr. Tajnikar je izpostavil, da se bodo trgi po pandemijskem šoku najverjetneje umirili prihodnje leto. Ključno zato je primerna strategija cepljenja. Država pa naj bi proti energetski revščini zato intervenirala tudi na energetski trg, vendar ne z ukrepi, ki bi neposredno pomagali ljudem, ki ne morejo do energentov, saj so se izkazali kot ne dovolj uspešni. Treba je poseči na stran ponudbe in ne nezmožnosti povpraševanja. Revščino je namreč reševati celostno in z različnimi ukrepi in ne le z hitrimi rešitvami kot so, denimo, energetski boni.

 

Pomembno temo je izpostavil tudi dr. Grošelj, saj ugotavlja, da smo trenutno pri vprašanju o dolgoročnem razvoju energetskega sektorja v konceptualnem vakuumu. Z. dr. Tajnikarjem sta se strinjala, da bo v prihodnje ključno vprašanje igral predvsem tehnološki razvoj na področju energetike in vlaganje v različne vire energije. Pri tem pa ne smemo zanemariti resnih tehničnih izzivov, ki nas pri tem čakajo. Eden takih je lahko tudi vprašanje elektro-distribucijskega omrežja, ki bi s prehodom na določene oblike obnovljivih virov, stalo kar štiri milijarde evrov.

 

Sogovorniki so se strinjali, da je trenutni energetski model slab in da država ni opravila svoje naloge, kar se bo pokazalo na več nivojih, med drugim tudi na konkurenčnosti gospodarstva. Pri razvoju novih konceptov energetske oskrbe bo potrebno odpreti širši javni diskurz, hkrati bi se bilo zato treba zgledovati po dobrih praksah. Med drugim imamo primere, kako se projektov vpeljave novih energetskih virov lotevati celostno. To pomeni, da lahko od začetka pri njem sodelujejo le načrtovalci, odločevalci in inženirji, ampak tudi lokalne skupnosti, s čimer se pokaže višjo stopnjo transparentnosti in participatornosti ljudi.

Posnetek pogovora si lahko ogledate TUKAJ.

V petek 22.10. je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj ( RENEW EUROPE / LMŠ ) v Novem mestu gostil okroglo mizo z imenom “Multikulturnost in Evropa”. Svoje poglede na izzive integracije so podali  prof. dr. Jure Gombač, višji znanstveni sodelavec z Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter strokovna sodelavca Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Tina Cigler in Miroslav Strniša. Gre za prvi lokalni dogodek v okviru Konference o prihodnosti Evrope, z namenom slišati potrebe  in izzive s katerimi se sooča lokalna skupnost. Konferenca o prihodnosti Evrope temelji na vrsti razprav, ki jih vodijo državljanke in državljani, s čimer se spodbuja vse ljudi iz Evrope, naj z največjo aktivnostjo sodelujejo in prispevajo k skupni evropski prihodnosti. Tako so svoja videnja podali tudi ostali prisotni na samem dogodku, kjer dobrih idej ni manjkalo.

 

V nabito polni banketni dvorani v Hiši kulinarike v Novem mestu, so se nastopajoči dotaknili migracij, integracijskih postopkov, pri čemur so posebno pozornost namenili tudi romski skupnosti. Tina Cigler je opozorila nujnost uvedbe sistemskih rešitev, ki področje integracije avtohtone romske skupnosti, ne bi bila odvisna od vsakokratne kandidature na razpisih. Prepričana je, da uspeh lahko zagotovi samo kontinuiran proces. Prav tako je poudarila, da sprejetih strategij doslej ne izvajamo celostno, pač pa fazno, kar je po njenem mnenju eden največjih razlogov za kasnejši neuspeh prepotrebne integracije.

Svoje neposredne izkušnje pri sami integraciji je prisotnim predstavil tudi Miroslav Strniša. Omenil je, da je bil na svoji poti deležen tako pozitivnih kot negativnih odzivov ter, da so pri slednjih zagotovo izstopale birokratske ovire. Prepričan je, moč doseči veli napredek že z ustrezno usposobljenostjo in kadrovsko podkrepitvijo na samih upravnih enotah. Poenostavitev postopkov pa je po njegovem mnenju možna, samo z zadostno mero empatije in zavedanjem, da so upravne enote javni servis obiskovalcem, v tem primeru tujcem, ki želijo svojo pot graditi v Sloveniji.

Prof. dr. Jure Gombač je uvodoma opozoril na sam pojav migracij in kot pravi sam, so te od nekdaj bile in tudi v prihodnje bodo. Poudarja, da največji del bremena oz. odgovornosti nosijo lokalne skupnosti, zato morajo dobiti vso potrebno podporo in usmeritve s strani t.i. državnega nivoja. Predstavil je italijanski primer, kjer najbolj obremenjene lokalne skupnosti prejmejo denarna sredstva za izgradnjo oz. širitev potrebne infrastrukture ( bolnišnice, šole, športne objekte,…), pri čemer so izjemnega pomena mehke vsebine, ki se izvajajo z določenimi programi. Opozarja, da na potrebe v gospodarstvu ne smemo gledati kot abstrakten pojem “delovne sile”, pač pa mora biti vselej prisotno zavedanje, da imamo opravka v prvi vrsti z ljudmi.

Evropska poslanca Dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva iz vrst LMŠ/RENEW EUROPE sta se danes,  14.10.2021, odzvala na skrajno nedostojen tvit predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše, kjer osebno žali in diskreditira njune kolegice in kolegice v Evropskem parlamentu, pri čemer ni bilo prizaneseno tudi vidnim pokojnim članom ALDE.

Skupen odziv Dr. Klemna Grošlja in Irene Joveve :

“Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj najostreje obsojava in zavračava vsebino tvita predsednika vlade Republike Slovenije, s katerim je osebno žalil in sramotil kolegice in kolege evropske poslance ter vidne pokojne člane stranke ALDE.

 

Še posebej zavračava antisemitsko sporočilo, ki ga vsebuje premierjeva objava, in pomanjkanje osnovne človeške pietete do nedavno preminulega, v EU cenjenega ter spoštovanega predsednika stranke ALDE, Hansa van Baalna. Gre za nizkotno in podlo dejanje tako za predsednika vlade kot za hkrati predsedujočega Svetu EU, kar se odseva tudi v precedenčnem odzivu predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija.

 

Ob tem želiva še poudariti, da širjenje teorij zarot ne bo odvrnilo evropskih poslancev od ugotavljanja resnih kršitev vladavine prava v Sloveniji.”