Spoštovane Litijanke, spoštovani Litijani!

 

Vsem, ki želijo ustvariti nasproten vtis, sporočam, da nisem pozabil na domači kraj. Moji načrti aktivnosti so, žal, v pretežni meri, tako kot življenja nas vseh, pogojeni z epidemiološkimi razmerami. In kot vidimo, so te razmere v naši domovini med slabšimi v Evropi. Vendar to ni ovira, da pri svojem delu ne bi upošteval tudi interesov lastnega kraja in regije. Nasprotno; ko sprejemam odločitve, izhajam iz tega, kaj je dobro za Litijo, Zasavje in Slovenijo. Nazoren primer tega je Sklad za pravični prehod, kjer smo uspeli oblikovati merila, po katerih je do sredstev upravičeno tudi Zasavje. Pogajanja s kolegi, ki so želeli več sredstev nameniti drugim evropskim regijam, so bila zelo zahtevna, vendar smo uspeli.

Svoje delo bom z ekipo soobčankam in soobčanom z veseljem predstavil na dogodku v Litiji, takoj ko bodo epidemiološke razmere to dovoljevale. Tokrat pa se na vas obračam, zaradi razjasnitve govoric, ki jih zlobni jeziki vztrajno širijo po domačem kraju. Govorijo, da naj bi evropski poslanec Grošelj v Litiji za svojo ženo kupil lokal. Sam to pripisujem predvolilni vročici ali pa morda strahu nekaterih pred konkurenco. Močno upam, da razlog ni preprosta zloba in prislovična slovenska »foušija«. No, kakršnikoli že bili razlogi, zelo jasno in odločno povem, da evropski poslanec Klemen Grošelj ni kupil lokala, ne v Litiji, ne v Sloveniji in ne kjerkoli drugje. Ne zase ne za svojo ženo.

Naj ob tem dodam, da sem vesel, da se v Litiji vlaga v novo gostinsko ponudbo in upam, da če se ta, ki vlaga, piše Grošelj, to zanj ne predstavlja ovire ali celo prepreke. Prepričan sem, da smo kljub norostim aktualne vlade, dovolj zrela in demokratična družba, da to ne predstavlja ovire.

 

Zavoljo nas vseh Vas vse še enkrat naprošam, da se zaradi epidemije, ki divja in žal terja preveč žrtev, odločite za cepljenje oziroma z najboljšimi nameni upoštevate veljavne epidemiološke ukrepe.

 

Klemen Grošelj,

Evropski poslanec

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je v imenu politične skupine Renew Europe zahteval razpravo v Evropskem parlamentu o trenutnih razmerah v BIH. Dr. Grošelj (RENEW EUROPE / LMŠ) je prav tako poročevalec v senci politične skupine Renew Europe za BIH. Prepričan je, da bo razprava evropskih parlamentarcev vsekakor jasno in nedvoumno sporočilo celotni regiji, da Evropska unija ne sprejema nacionalističnih politik, ki temeljijo na delitvah, saj kot pravi sam, so le te že privedle do najbolj krvavih vojn na Zahodnem Balkanu.

 

»Nedavna dogajanja v BiH, predvsem pa blokada institucij BiH ter grožnje z odcepitvijo Republike Srbske, sta BiH pripeljali do točke, ko je njeno delovanje in obstoj resno ogrožen. Zelo verjetno je to največja grožnja tako BiH in regiji, po podpisu Daytonskega sporazuma pred 26. leti. Razpravo sem predlagal, saj menim, da lahko s tem v regijo pošljemo zelo jasno sporočilo, da EU ne sprejema in ne more sprejeti preteklih nacionalističnih politik delitev, ki so že privedle do vojne v devetdesetih prejšnjega stoletja in da je tisto, kar BiH in celotna regija potrebujejo, delujoče državne institucije. Le te so namreč nujno potrebne za sprejemanje reform, ki morajo na eni strani voditi k dvigu blagostanja ljudi v regiji in na drugi strani krepiti mehanizme vladavine prava, predvsem neodvisnost sodišč in tožilstev, ki morajo postati nosilci boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki sta ključna dejavnika in preprečujeta napredek države in regije. Zato se bom še naprej prizadeval, da bo EU na eni strani dosegla, tudi z uvedbo sankcij zoper ključne akterje, umik groženj z razpadom BiH in dosegla deblokado institucij BiH ter tako začela proces nujnih sprememb volilne zakonodaje in ustavnih sprememb v skladu z odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice, priporočili Beneške komisije in ustavnega sodišča BiH. Po drugi strani pa tudi ukrepe v okviru mehanizmov, ki so EU na voljo, da sproži proces krepitve načel vladavine prava v državi, predvsem z zagotavljanjem neodvisnosti pravosodja.

Samo tako bomo zagotovili, da se bosta BiH in regija dejansko začeli približevati EU in s tem okrepila možnosti za njeno članstvo v EU. S tem pa bomo tudi zagotovili mir v državi in regiji, katere destabilizacija bi imela neposredne negativne učinke na Slovenijo, njen varnostni položaj, kakor tudi na naše gospodarstvo. Strateški cilj in interes Slovenije je, da je regija stabilna in mirna, predvsem pa Slovenija, kakor tudi EU, nikakor ne moreta sprejeti nikakršnih idej o razgradnji BiH, kaj šele groženj z odcepitvijo, kar bi vodilo v novo prelivanje krvi in trpljenje ljudi. V slovenskem in EU interesu je zato BiH, katere institucije delujejo v skladu z dogovorjenim ustavnim redom in ki so sposobne sprejemati in izvajati nujno potrebne reforme, ki bodo posledično BiH omogočile približevanje EU. Z resnim in dokazljivim uresničevanjem reform, pa bo BiH in posledično tudi celotna regija, uspela preseči skepticizem, ki vlada v nekaterih državah članicah EU glede nadaljnje širitve EU.«

V petek, 5. 11., je dr. Klemen Grošelj (RENEW EUROPE/LMŠ) v okviru Konference o prihodnosti Evrope v Vetrinjskem dvoru v Mariboru gostil okroglo mizo z naslovom Prihodnost socialne ekonomije v Sloveniji in EU? Na okrogli mizi so sodelovali Karolina Babič iz CAAP, Jasna Beršnjak iz Aktiviraj se, članica stanovanjske zadruge StanKoop Kaja Fidler, strokovnjakinja iz področja socialne ekonomije Jadranka Vesel in organizatorica dogodka Živa Lopatič iz zavoda Buna. Gostje so odprli več pomembnih vprašanj na temo socialne ekonomije tako v Sloveniji kot v širšem evropskem prostoru. Beseda je tekla predvsem o vprašanju sistematične podpore organizacijam s področja socialne ekonomije ter problematike osveščanja, opravnomočenja in znanj, ki jih lahko zainteresirani deležnik pridobi tekom izobraževalnega procesa.

V uvodnih besedah je Karolina Babič najprej izpostavila, da Slovenija s številom zaposlenih v socialnih ekonomijah zaostaja za povprečjem v EU. Prav tako bi nujno potrebovali tudi sistematično spremljanje posameznih parametrov povezanih s socialno ekonomijo na nacionalnem nivoju, kar bi omogočalo boljše načrtovanje in oblikovanje razvojno naravnanih ukrepov za to področje. Na to je svoj razmislek navezala tudi Jadranka Vesel in opozorila, da Slovenija za razliko od drugih držav Evrope, ni odprla vrat delavskim prevzemom. Zato bi nujno potrebovali podporne mehanizme za delavske, socialne, stanovanjske in druge zadruge.

Kaja Fidler je kot primer dobre prakse predstavila projekt Stankoop, ki pa se sooča s precej izzivi. Stanovanjsko zadrugo je sicer moč relativno enostavno ustanoviti, a pri iskanju primernih zemljišč za gradnjo, sodelovanju z lokalno skupnostjo, pridobivanju kreditov itd. je v praksi izjemno težko, saj institucije temu največkrat niso naklonjene. Relativno slabe izkušnje pri sodelovanju z lokalno skupnostjo je predstavila tudi Jasna Beršak.

Gostje so se strinjali s skupno ugotovitvijo, da je merjenje družbenih učinkov socialne ekonomije precej zahtevno in bi potrebovalo več sistemske podpore. Prav tako bi bilo ključno, da se vzpostavi celovit učni program, ki bi deloval po zgledu nekaterih že obstoječih dobrih praks. Ključni cilj bi tako bil na eni strani več strokovnega znanja, po drugi pa ozaveščanje širše javnosti o pomenu in dobrobiti skupnostnega delovanja.

 

Dr. Klemen Grošelj je dne, 4. 11. 2021 v sklopu Konference o prihodnosti Evrope gostil okroglo mizo z naslovom Proti energetski revščini. Dogodek je potekal v Ljubljani v gostišču Pritličje kot del cikla z naslovom Cena antropocena. Poleg dr. Grošlja sta se ga udeležila še dr. Maks Tajnikar, ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti ter dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus. Pogovor je vodila novinarka Monika Weiss.

V uvodnih mislih je dr. Tkalec izpostavil pomembno razliko med kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi, ki bi nagovarjali vprašanje energetske revščine ter razvoja energetskega sektorja. Ponudniki so v zadnji krizi precej dvignili cene in najverjetneje jih bo na koncu plačal uporabnik. Če damo situacijo v širšo sliko, bomo videli, da je Slovenija na relativno boljšem, saj je vprašanje energetske revščine po nekaterih delih sveta, kot npr. v Aziji, še bistveno bolj pereče.

Dr. Tajnikar je izpostavil, da se bodo trgi po pandemijskem šoku najverjetneje umirili prihodnje leto. Ključno zato je primerna strategija cepljenja. Država pa naj bi proti energetski revščini zato intervenirala tudi na energetski trg, vendar ne z ukrepi, ki bi neposredno pomagali ljudem, ki ne morejo do energentov, saj so se izkazali kot ne dovolj uspešni. Treba je poseči na stran ponudbe in ne nezmožnosti povpraševanja. Revščino je namreč reševati celostno in z različnimi ukrepi in ne le z hitrimi rešitvami kot so, denimo, energetski boni.

 

Pomembno temo je izpostavil tudi dr. Grošelj, saj ugotavlja, da smo trenutno pri vprašanju o dolgoročnem razvoju energetskega sektorja v konceptualnem vakuumu. Z. dr. Tajnikarjem sta se strinjala, da bo v prihodnje ključno vprašanje igral predvsem tehnološki razvoj na področju energetike in vlaganje v različne vire energije. Pri tem pa ne smemo zanemariti resnih tehničnih izzivov, ki nas pri tem čakajo. Eden takih je lahko tudi vprašanje elektro-distribucijskega omrežja, ki bi s prehodom na določene oblike obnovljivih virov, stalo kar štiri milijarde evrov.

 

Sogovorniki so se strinjali, da je trenutni energetski model slab in da država ni opravila svoje naloge, kar se bo pokazalo na več nivojih, med drugim tudi na konkurenčnosti gospodarstva. Pri razvoju novih konceptov energetske oskrbe bo potrebno odpreti širši javni diskurz, hkrati bi se bilo zato treba zgledovati po dobrih praksah. Med drugim imamo primere, kako se projektov vpeljave novih energetskih virov lotevati celostno. To pomeni, da lahko od začetka pri njem sodelujejo le načrtovalci, odločevalci in inženirji, ampak tudi lokalne skupnosti, s čimer se pokaže višjo stopnjo transparentnosti in participatornosti ljudi.

Posnetek pogovora si lahko ogledate TUKAJ.

V petek 22.10. je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj ( RENEW EUROPE / LMŠ ) v Novem mestu gostil okroglo mizo z imenom “Multikulturnost in Evropa”. Svoje poglede na izzive integracije so podali  prof. dr. Jure Gombač, višji znanstveni sodelavec z Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter strokovna sodelavca Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Tina Cigler in Miroslav Strniša. Gre za prvi lokalni dogodek v okviru Konference o prihodnosti Evrope, z namenom slišati potrebe  in izzive s katerimi se sooča lokalna skupnost. Konferenca o prihodnosti Evrope temelji na vrsti razprav, ki jih vodijo državljanke in državljani, s čimer se spodbuja vse ljudi iz Evrope, naj z največjo aktivnostjo sodelujejo in prispevajo k skupni evropski prihodnosti. Tako so svoja videnja podali tudi ostali prisotni na samem dogodku, kjer dobrih idej ni manjkalo.

 

V nabito polni banketni dvorani v Hiši kulinarike v Novem mestu, so se nastopajoči dotaknili migracij, integracijskih postopkov, pri čemur so posebno pozornost namenili tudi romski skupnosti. Tina Cigler je opozorila nujnost uvedbe sistemskih rešitev, ki področje integracije avtohtone romske skupnosti, ne bi bila odvisna od vsakokratne kandidature na razpisih. Prepričana je, da uspeh lahko zagotovi samo kontinuiran proces. Prav tako je poudarila, da sprejetih strategij doslej ne izvajamo celostno, pač pa fazno, kar je po njenem mnenju eden največjih razlogov za kasnejši neuspeh prepotrebne integracije.

Svoje neposredne izkušnje pri sami integraciji je prisotnim predstavil tudi Miroslav Strniša. Omenil je, da je bil na svoji poti deležen tako pozitivnih kot negativnih odzivov ter, da so pri slednjih zagotovo izstopale birokratske ovire. Prepričan je, moč doseči veli napredek že z ustrezno usposobljenostjo in kadrovsko podkrepitvijo na samih upravnih enotah. Poenostavitev postopkov pa je po njegovem mnenju možna, samo z zadostno mero empatije in zavedanjem, da so upravne enote javni servis obiskovalcem, v tem primeru tujcem, ki želijo svojo pot graditi v Sloveniji.

Prof. dr. Jure Gombač je uvodoma opozoril na sam pojav migracij in kot pravi sam, so te od nekdaj bile in tudi v prihodnje bodo. Poudarja, da največji del bremena oz. odgovornosti nosijo lokalne skupnosti, zato morajo dobiti vso potrebno podporo in usmeritve s strani t.i. državnega nivoja. Predstavil je italijanski primer, kjer najbolj obremenjene lokalne skupnosti prejmejo denarna sredstva za izgradnjo oz. širitev potrebne infrastrukture ( bolnišnice, šole, športne objekte,…), pri čemer so izjemnega pomena mehke vsebine, ki se izvajajo z določenimi programi. Opozarja, da na potrebe v gospodarstvu ne smemo gledati kot abstrakten pojem “delovne sile”, pač pa mora biti vselej prisotno zavedanje, da imamo opravka v prvi vrsti z ljudmi.

Evropska poslanca Dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva iz vrst LMŠ/RENEW EUROPE sta se danes,  14.10.2021, odzvala na skrajno nedostojen tvit predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše, kjer osebno žali in diskreditira njune kolegice in kolegice v Evropskem parlamentu, pri čemer ni bilo prizaneseno tudi vidnim pokojnim članom ALDE.

Skupen odziv Dr. Klemna Grošlja in Irene Joveve :

“Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj najostreje obsojava in zavračava vsebino tvita predsednika vlade Republike Slovenije, s katerim je osebno žalil in sramotil kolegice in kolege evropske poslance ter vidne pokojne člane stranke ALDE.

 

Še posebej zavračava antisemitsko sporočilo, ki ga vsebuje premierjeva objava, in pomanjkanje osnovne človeške pietete do nedavno preminulega, v EU cenjenega ter spoštovanega predsednika stranke ALDE, Hansa van Baalna. Gre za nizkotno in podlo dejanje tako za predsednika vlade kot za hkrati predsedujočega Svetu EU, kar se odseva tudi v precedenčnem odzivu predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija.

 

Ob tem želiva še poudariti, da širjenje teorij zarot ne bo odvrnilo evropskih poslancev od ugotavljanja resnih kršitev vladavine prava v Sloveniji.”

Razmere, katerim smo danes priča v naši državi in družbi, so me vodile k pisanju naslednjih vrstic. Človek stežka nemo opazuje trenutno situacijo v družbi, še zlasti ob dejstvu, ko trenutna oblast ignorira glas ljudstva v službi, katerega bi morala biti. Ob tem ne morem mimo neme drže predsednika Republike Slovenije, ki celo ob odločitvah Ustavnega sodišča ne zavzame jasnega stališča, kar od njega pravzaprav pričakujejo državljanke in državljani, s čimer pravzaprav podpira obstoječe stanje v državi in družbi. Priča smo namreč stanju, ki je nesprejemljivo in ogroža same temelje naše demokracije in državnosti.

 

Zadnje samovoljne odločitve vlade, še posebej odlok o PCT in PC, s katerim je vlada želela prikrito uvesti obvezno cepljenje, za kar je ukinila tudi brezplačno testiranje, kaže na to, da je vlada prestopila vse meje demokratične ustavne ureditve. Na srečo je del odloka PCT včeraj ustavno sodišče zadržalo in vlado ponovno opomnilo, da je začetno obdobje epidemije, ki je do neke mere opravičevalo sprejemanje odločitev samo z odloki mimo. Še bolj bode v oči, da se vlada pri oblikovanju in sprejemanju odločitev sistemsko izogiba dialogu ter se zateka k avtoritarnosti in oblastniški ignoranci. Posledično se krepi represija in vodni top postaja del našega vsakdana. Kljub temu pa je skrb vzbujajoče, da smo priča popolnemu kolapsu tako strategije cepljenja, če smo jo sploh kdaj imeli in še bolj strategiji soočanja z epidemijo. Ta ponovno uhaja izven nadzora, kar Slovenijo umešča med najmanj uspešne države članice EU.

 

Sam sem se cepil že pred časom in tudi verjamem ter sem prepričan, da je cepljenje najboljša pot iz epidemije COVID-19, a hkrati, razumem dvome, strahove in skrbi mnogih državljank in državljanov. Nikakor si ne smemo več dovoliti, da se poglablja umetno ustvarjena delitev na tiste, ki smo cepljeni in na tiste, ki niso, saj to škodi vsem nam, tako posameznikom, kot skupnosti. Zato menim, da je nastopil čas, da se vrnemo k našim ustavno-pravnim temeljem parlamentarne demokracije, v kateri morajo poslanci, ki so, ne pozabimo, zavezani k odločanju po svoji vesti, sprejeti odločitev in prispevati k razrešitvi nastalih razmer.

 

Uvedba pogoja PCT, bi morala biti sprejeta v državnem zboru na podlagi predhodne strokovne debate v javnosti. Časa je bilo dovolj, tudi čez poletje, da bi se kaj takšnega izvedlo. Sam ocenjujem, da bi morebitni zakon o PCT, katerega sprejem skozi običajni zakonodajni postopek v državnem zboru, transparentno, s sodelovanjem strokovne javnosti in ob upoštevanju izkušenj držav članic EU, ki sodijo med najuspešnejše pri soočanju z epidemijo, pripomogel k temu, da bi ga ljudje lažje sprejeli.

 

Na čem bi tak zakon moral temeljiti oz. na čem temeljijo podobni zakoni v EU, ki so jih pravočasno sprejeli parlamenti:

  1. a)        natančni opredelitvi, kdaj in kako ter za kakšen namen se PCT sme uporabljati in se ob tem zagotovi ustrezno pravno varstvo vseh državljank in državljanov, s čimer se prepreči diskriminatornost, arbitrarnost in politične zlorabe PCT načel, katerim smo priča v aktualnih vladnih odlokih, ki niso sredstvo boja zoper epidemijo ampak oblika prisile k cepljenju. Opredelitev uporabe PCT mora biti vzpodbuda k cepljenju na podlagi strokovnih in znanstvenih argumentov, ne pa sredstvo politične prisile in manipulacije;
  2. b)        natančni časovni omejitvi veljavnosti zakona. Zakon naj velja najdlje do konca maja 2022, kot je to primer v nekaterih državah članicah EU. Po tem datumu se o veljavnosti ponovno opredeli Državni zbor, glede na aktualna epidemiološka spoznanja in stanje v državi in EU;
  3. c)         opredelitvi podzakonskega akta, ki bo opredelil uporabo razpoložljivih cepiv zoper COVID-19, glede na znanstvena in strokovna spoznanja ter ne glede na aktualne politične ambicije in potrebe vlade. Primer političnega favoriziranja cepiva Janssen v aktualnem PCT odloku, uporaba vektorskih cepiv pri skupinah za katere cepivo ni registrirano in podobni ekscesi se morajo preprečiti.
  4. d)        opredelitvi upravičenosti, vseh, ki so imeli ali bi morebiti utrpeli negativne stranske učinke zaradi cepljenja zoper COVID-19 do pravične državne odškodnine, brez zapletenih in dolgotrajnih administrativnih postopkov, kot to velja za obvezna cepljenja, pri čemer ostaja odločitev za cepljenje zoper COVID-19 odločitev vsakega posameznika;
  5. e)         zagotovitvi, da je hitro antigensko testiranje ne glede na namen ali potrebo brezplačno oziroma strošek tega testiranja krije državni proračun. Cilj testiranja mora biti, glede na izkušnje iz tujine (npr. Danska) sredstvo, ki poleg cepljenja največ prispeva k uspešnemu  obvladovanju epidemije. Plačljivi testi, pa ustvarjajo vtis prvo in drugorazrednosti med državljani oziroma kot sredstvo prisile za cepljenje zoper COVID-19 ter tako ne prispevajo k uspešnosti boja zoper COVID-19.

 

Ustavno sodišče je dalo vsem, še posebej vladi priložnost, da se upravljanje epidemije vrne v ustavno-pravne okvire. V kolikor vlada tega ni sposobna, potem je v demokratičnih družbah,  kljub epidemiji in predsedovanju Svetu EU, ob odsotnosti stabilne politične večine v Državnem zboru, množičnih protestih državljank in državljanov, večkratnim sodbam ustavnega sodišča o spornosti vladnih odlokov in splošnem stanju v državi, pot za oblikovanje nove politične legitimnosti edino volitve.«

 

Klemen Grošelj

poslanec Evropskega parlamenta.

(23. septembra 2021) Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec RENEW EUROPE / LMŠ je danes gostil okroglo mizo Mladih in osamosvojitev. Na pogovoru so se mu pridružili Marjan Šarec, predsednik LMŠ, Nik Prebil, poslanec LMŠ DZ in predsednik pomladka LMŠ UPI, Klemen Ploštajner kot predstavnik civilne družbe iz zadruge Zadrugatorji, prek video povezave pa sta v pogovoru sodelovali tudi Ines Elisabeth Holzegger iz TheEuropeanLiberalYouth ter Maja Drobne iz Kulturno izobraževalnega društva PiNA.

 

Evropski poslanec Dr. Klemen Grošelj je uvodoma izpostavil pomen mladih za vsesplošnih razvoj družbe kot take. Prepričan je namreč, da velikih reform kot sta denimo pokojninska in zdravstvena reforma ne moremo izvajati brez aktivne vloge mladih v samem procesu. Kot je dejal, ga zadnji govor o stanju Unije predsednike Evropske komisije navdaja z optimizmom, kjer je izpostavila, da bo leto 2022, leto evropske mladine. Prav tako je je bil v zadnjem govoru Ursule von der Leyen izpostavljen program ALMA, ki ima  za glavni cilj bo okrepitev mobilnosti in zaposlenosti mladih na evropskem trgu dela. Omenjena pobuda ne sme imeti za cilj samo povečanja zaposlenosti mladih, pač pa mora hkrati izboljšati njihove kompetence in konkurenčnost v gospodarstvu ter prispevati k večjemu pretoku idej znotraj EU. Obenem pa dodal, da politična skupine RENEW EUROPE, kateri pripada v Evropskem parlamentu pripravlja strategijo za mlade, saj se zavedajo, da brez tako pomembnega stebra v družbi ni mogoče uspešno premagovati izzive, ki so pred nami.

 

 

Sodelujoči so se v razpravi dotaknili mladih in stanovanjske problematike, izobraževalnega sistema in tudi delovnih mest. Marjan Šarec, predsednik LMŠ, je v uvodu poudaril, da je stanovanje osnova. V Sloveniji je ogromno lastniški stanovanj, kar je posebnost Slovenije. »Za mlade, ki so na poti osamosvajanja, smo v času naše vlade že prenašali zemljišča, ki so bila v lasti DUTB, za gradnjo stanovanj. Zgledovali smo se po Dunaju,« je spomnil. Mladi bi morali imeti priložnost, da lahko najamejo stanovanje po netržnih cenah. Poskusili smo tudi omejevati višino najemnin, vendar je to bilo prepoznano kot protiustavno. Nujno je zgraditi neprofitna stanovanja, tu pa ima veliko vlogo tudi Stanovanjski sklad. Dunajsko prakso bi bilo smiselno implementirati.

 

Klemen Ploštajner iz zadruge Zadrugtorji je poudaril, da podatki iz raziskave Mladih 2020, ki jo izvedejo vsakih 10 let, iz lanskega leta kažejo, da so se pri mladih na novo pokazale nekatere problematike – okolje in vprašanje oteženega finančnega osamosvajanja. Stanovanjska problematika ni značilna le za Slovenijo, temveč za vso Evropo. In EU se je šele sedaj dotaknila tega vprašanja. Stanovanja so dojeta kot blago in so prepuščena tržnemu mehanizmu. Stanovanjske problematike ne moremo naslavljati ločeno, temveč moramo nanjo gledati širše kajti gre za  družbeno neenakost. Kadar kupiš zemljišče za 2 milijona evrov pomeni, da si primoran graditi luksuzna stanovanja, zato je ključno zagotoviti zemljišča za gradnjo stanovanj, je bilo še razmišljanje Klemna Ploštajnerja.

 

Maja Drobne iz Kulturno izobraževalnega društva PiNA je izpostavila pomen t.i. mentorstva, ki močno prispeva k hitri in kakovostni adaptaciji na delovnem mestu, kot tudi k pridobivanju nove zaposlitve. Na področju stanovanjske problematike je navedla nekaj pozitivnih praks iz tujine, kot je denimo menjava stanovanj v različnih starostnih obdobjih, pri čemer je poudarila, da je potrebno še precej dela spreminjanju mentalitete oz. kulture, saj je v Slovenij močno izrazita miselnost lastniških stanovanj. Kot je dejala, se miselnost mladih na tem segmentu hitro spreminja in je vse bolj sprejeta ideja skupne rabe in solidarnosti.

 

V LMŠ razmišljamo tudi o odkupu skozi najem stanovanja

Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, je prav tako izpostavil primer avstrijskega mesta Dunaj kot vzorni model, kako je vprašanje stanovanj za mlade in na sploh stanovanjska politika urejeno. Poudaril je, da je stanovanjska problematika postala vseevropski izziv. »V LMŠ razmišljamo tudi o odkupu skozi najem stanovanja. Potrebna je regulacija stanovanjskega trga. Kako bo to vplivalo na širši kontekst in kakšne finančne učinke bo to imelo. Zato potrebujemo celovit pristop,« je še dodal.

Nik Prebil, poslanec LMŠ DZ in predsednik pomladka LMŠ UPI je izpostavil, da gre pri stanovanjski problematiki za širši družbeni problem, in dokler družba ne bo razumela, da so mladi orodje prihodnosti, se ne bo nič zgodilo. Vlaganje v mlade ni strošek, pač pa je dolgoročna naložba. Poudaril je, da imamo v ustavi zapisano pravico do stanovanja. Stanovanja postajajo statusni simbol. Vendar temu ne sme biti tako, ker ravno stanovanja pri mladih spodbujajo samostojnost. Ta pa ima učinke na različne družbene sfere. Dodal je, da so v UPI jasno zastavili stanovanjsko politiko. Mladi morajo stanovanja dobiti po dostopni najemnini, pomagati mora država, s stanovanji ali subvencijami. Z javno najemniško službo moramo prazna stanovanja dati na trg.

 

Področje izobraževanja zahteva širši pogled

Marjan Šarec, predsednik LMŠ je poudaril, da področje izobraževanja zahteva najširši možen pogled. Spomnil je, da je naš izobraževalni sistem dober, kar nam priznavajo tudi v tujini, je pa res, da na nekaterih področjih šepa. Dodal je: »Noben izobraževalni sistem ti ne more dati čisto vsega, svet se spreminja tako hitro. Mora pa dati otrokom in mladim sposobnost vseživljenjskega učenja. Naučiti jih mora misliti, tudi kritično razmišljati – le tako bodo znali vstopati v nove poklice,« je še dodal. Ž

 

Tudi na področju izobraževanja imamo trende komercializacije

Klemen Ploštajner iz Zadrugatorji je dodal, da imamo tudi na področju izobraževanje trende komercializacije. Izobraževalni sistem se mora odzivati na splošne družbene trende in ne samo ekonomske ter dodal, da bi morala biti univerza bolj konkretno vpletena v vprašanja lokalnega okolja in širše ter družbene problematike.

Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, je poudaril: »Večkrat slišimo, da naš izobraževalni sistem ni dober, ampak sam se s tem ne strinjam, saj naša mladina relativno zlahka najde/dobi zaposlitev v tujini. Verjetno pa nimamo najboljšega prenosa pridobljenega znanja na potrebe v gospodarstvu,« je končal.

 

Ključno je kako bomo prodali naše znanje

Pri vprašanju delovnih mest je Marjan Šarec, predsednik LMŠ spomnil, da so delovna mesta kot neka mantra, ki jo pogosto slišimo pred vsakimi volitvami – obljube in razne floskule, koliko delovnih mest bo kdo zagotovil. »Skrbi me, kako se bo slovensko gospodarstvo prilagodilo zeleni politiki. Naša delovna mesta imajo tudi premajhno dodano vrednost,« je poudaril ter dodal, da bo v prihodnosti manj delovnih mest, ki bodo zahtevala fizično silo, in več mest, ki bodo zahtevala kreativnost, kjer smo Slovenci dobri. Po mnenju predsednika LMŠ bo ključno vprašanje, kako bomo znali prodati znanje.

Klemen Ploštajner iz zadruge Zadrugtorji je poudaril, da potrebujemo dostojna in dobro plačana delovna mesta ter dodal: »S prehodom na digitalizacijo in z večjo prisotnostjo tehnologije v delovnih procesih se odpirata dve dilemi, ali bomo zmanjšali število ur v delavniku ali pa bomo odpuščali.«

 

Širina v znanju je prednost

Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec:« Širina v znanju je prednost. Na primer znanje antropologije je tisto, ki daje razumevanje v človeka in kako bo umetna inteligenca sploh delovala. Zato so antropologi so zelo iskani.« Ob tem je še zastavil vprašanje, ali v Sloveniji ustvarjamo delovna mesta, ki so zanimiva za mlade ter dodal, da mora izobraževalni sistem skrbeti predvsem zato, da mladino opremi z veščino, da ti znajo na svoji poti poiskati potrebno znanje (sposobnost vse življenjskega učenja). Po mnenju dr. Grošlja bomo morali tudi pri nas najti način, kako čim dražje prodati svoje znanje.

Nik Prebil je poudaril, da morajo biti znanost, gospodarstvo in izobraževanje povezani in da je naloga države, da mlade pritegne nazaj domov ter jim zagotovi ustrezne pogoje. Izpostavil je, da mladi pogosto želijo fleksibilno delo, a da to ni prekarno delo. Poudaril je, da moram država spodbujati stabilne zaposlitve.

 

Udeleženci so se strinjali, da izziv starajoče se družbe ni samo reševanje vprašanj starejših in dolgotrajne oskrbe.  Potrebujemo celovit medgeneracijski pristop, ki bo temeljil na širokem dojemanju solidarnosti in ne na solidarnosti, ki se kaže samo z izplačevanjem pokojnin in različnih zavarovanj. Potrebujemo pristop, s katerim bomo bremena družbe enakomerno razporedili in vsem omogočili ustrezno kakovost življenja in blagostanja. Za to potrebujemo pokojninsko in zdravstveno reformo ter razvojni preboj, ki edini lahko omogoči na eni strani zaposlitve, ki bodo mladim omogočile osamosvojitev, in na drugi strani dodano vrednost, ki jo potrebujemo za razvoj in višji življenjski standard. Prepričani smo, da le, če bomo živeli za sedanjost in prihodnost, bomo kot družba generacijsko povezani in kot država uspešni. In tako, kot moramo biti solidarni s starejšimi, moramo biti solidarni tudi z mladimi.

Za ogled okrogle mize kliknite TUKAJ.

Danes smo slišali ponovitev marsičesa že povedanega v preteklih nagovorih. Gotovo so najpomembnejša sporočila, vezana na okrepitev naporov pri globalnem cepljenju zoper COVID-19, kjer EU igra pomembno, če ne celo ključno vlogo. Skupni evropski pristop k cepljenju državljank in državljanov EU je, kljub nekaterim začetnim težav, ena večjih zgodb o uspehu EU ter kaže, da s skupnimi močmi lahko dosežemo veliko.

Predsednica komisije je izpostavila tudi začetek uresničevanja programa HERA oziroma pripravljenosti na bodoče zdravstvene nepredvidene izzive, pri čemer pa ni jasno opredelila, kako se bo financiralo nov projekt v višini 50 milijard EUR do leta 2027.

Prav tako pomembno naznanilo je začetek krepitve evropske neodvisnosti pri proizvodnji polprevodnikov, ki so postali resna cokla gospodarskemu okrevanju in napredku. Obenem pozdravljava napovedan zakonodajni okvir o minimalnem obdavčevanju podjetij, saj meniva, da moramo vsi pravično prispevati k razvoju družbe in da je sedanje stanje izogibanja plačevanju davkov nesprejemljivo. Kar ni razvidno iz samega nagovora, pa je, kako bo to konkretno (poleg opredelitve minimalne davčne stopnje) implementirano, da bo učinkovito, pravično in predvsem dosegalo predvidene javnofinančne učinke.

Poglavitno sporočilo von der Leynove je vezano na prepoved izdelkov, proizvedenih s prisilnim delom, na skupnem evropskem trgu. Povsem se namreč strinjava z njeno navedbo, da človekove pravice niso naprodaj; za nobeno ceno.

Prihajajoče leto 2022 je medtem predsednica razglasila za leto evropske mladine, ki bo okrepljeno z novim program ALMA, katerega glavni cilj bo okrepitev mobilnosti in zaposlenosti mladih na evropskem trgu dela. Upava, da ta težko pričakovana pobuda ne bo zgolj povečala zaposlenosti mladih, temveč bo hkrati izboljšala njihove kompetence in konkurenčnost v gospodarstvu ter hkrati prispevala k večjemu pretoku idej znotraj EU in krepitvi pripadnosti mladih ideji EU.

Tudi ideja Podnebnega socialnega sklada prihaja v pravem trenutku, ko se veliko državljank in državljanov EU sooča z visokimi cenami energije oziroma s tveganjem energetske revščine, pri čemer pričakujeva, da bo ta sklad tudi mehanizem za pospešitev prehoda na nefosilne vire energije. V ta okvir prav tako sodi podvojitev sredstev za biotsko raznolikost.

Spet pa je v nagovoru manjkal jasen okvir financiranja vseh navedenih pobud, saj je bil del nagovora, vezan na t. i. lastne vire, katerim mnoge države članice nasprotujejo oziroma imajo zadržke, zelo nejasen in nedorečen.

Medtem pozdravljava napovedan zakon o svobodi medijev, od katerega veliko pričakujeva, saj – kot je vidno v številnih državah članicah, žal vključno s Slovenijo – svoboda medijev ni samoumevna.

Z razočaranjem pa ugotavljava, da je bila predsednica v delu nagovora, vezanem na vladavino prava, uporabo mehanizma pogojevanja sredstev in na splošno glede odnosa držav članic do vladavine prava zelo nekonkretna, tako kot doslej s svojimi dejanji. Očitno je, da bo ta naloga, kljub nekaterim velikim besedam v nagovoru, ostala na ramenih Evropskega parlamenta.

Razen ponovitve že znanih stališč glede širitve na Zahodni Balkan Ursula von der Leyen na žalost ni povedala nič dramatično novega. Presenetljivo je bila tudi nedorečena glede skupne evropske obrambe, je pa na nek način zelo pomenljivo sporočilo, da bo pobudo o Evropski obrambni uniji vodilo francosko predsedstvo.

Kar se tiče Slovenije, je pomembno izpostaviti, da je predsednica v uvodu med drugim poudarila povezanost, če ne celo pogojenost sredstev iz okvira Načrta za okrevanje in odpornost z izvedbo pokojninske reforme. Zanimivo bi bilo vedeti, h katerim drugim strukturnim reformam se je v okviru tega načrta zavezala aktualna vlada, saj gre nenazadnje za prihodnost slovenske države ključne, če ne celo usodne zaveze.

Pod črto, glede na izzive, pred katerimi je EU, je bilo povedanega veliko, tudi dobrega, toda meniva, da nagovor predsednice ni izpolnil upravičeno visokih pričakovanj pomembnega dela, če ne celo večine poslank ter poslancev in bojiva se, da tudi ne pričakovanj (vsaj tako kažejo merjenja javnega mnenja) evropskih državljank in državljanov.

Klemen Grošelj, evropski poslanec RE/LMŠ

Irena Joveva, evropska poslanka RE/LMŠ

V prvi polovici minulega tedna, med 6.9. in 8.9. je v Parizu potekalo srečanje tretje največje politične skupine v Evropskem parlamentu Renew Europe. Med prenovitelji Evrope sta tudi dva evropska poslanca iz Slovenije, dr Klemen Grošelj in Irena Joveva iz vrst Stranke LMŠ. Liberalci, demokrati, centristi in reformisti so največ pozornosti namenili t.i. Pariški deklaraciji, kjer v ospredje postavljajo temeljne človekove pravice, vladavino prava, varovanje našega planeta, trajnostno rast, med drugim tudi krepitev inovacij in podjetništva.

 

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (LMŠ/RE) se je svojimi kolegi iz Evropskega parlamenta in Evropske komisije srečal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, kjer so namenili precej pozornosti nekaterim iliberalnim oblikam znotraj same EU. Tovrstni pojavi močno vplivajo tudi na razvoj demokracije v državah nečlanicah, konkretno na Zahodnem Balkanu, saj unija, konkretneje nekatere članice pošiljajo sporočila, da so pod dežnikom evropske skupnosti lahko zbrani tisti, ki v ospredje ne postavljajo temeljnih pravic ter zasledovanje vladavine prava. Slednje vsekakor prispeva  k slabitvi EU na mednarodnem parketu.

 

 

V renew europe smo prepričani, da lahko samo Evropa, ki spodbuja nove pristope in rešitve ter pogumne ideje, Evropa odgovorov in rešitev naredi pomemben tako družbeni, tehnološki, kot podnebni preboj za blagostanje nas vseh. Močno verjamejo v evropski projekt in v svobodno, pravično, inovativno, varno, suvereno in trajnostno Unijo. Hkrati pa se zavedamo, da se mora za uspeh v 21. stoletju, Evropska unija spremeniti, prilagoditi in predvsem postati bolj ambiciozna. Kar velja tako za evropsko politiko kot njene institucije.

PARIŠKA DEKLARACIJA