Evropska poslanca Dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva iz vrst LMŠ/RENEW EUROPE sta se danes,  14.10.2021, odzvala na skrajno nedostojen tvit predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše, kjer osebno žali in diskreditira njune kolegice in kolegice v Evropskem parlamentu, pri čemer ni bilo prizaneseno tudi vidnim pokojnim članom ALDE.

Skupen odziv Dr. Klemna Grošlja in Irene Joveve :

“Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj najostreje obsojava in zavračava vsebino tvita predsednika vlade Republike Slovenije, s katerim je osebno žalil in sramotil kolegice in kolege evropske poslance ter vidne pokojne člane stranke ALDE.

 

Še posebej zavračava antisemitsko sporočilo, ki ga vsebuje premierjeva objava, in pomanjkanje osnovne človeške pietete do nedavno preminulega, v EU cenjenega ter spoštovanega predsednika stranke ALDE, Hansa van Baalna. Gre za nizkotno in podlo dejanje tako za predsednika vlade kot za hkrati predsedujočega Svetu EU, kar se odseva tudi v precedenčnem odzivu predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija.

 

Ob tem želiva še poudariti, da širjenje teorij zarot ne bo odvrnilo evropskih poslancev od ugotavljanja resnih kršitev vladavine prava v Sloveniji.”

Razmere, katerim smo danes priča v naši državi in družbi, so me vodile k pisanju naslednjih vrstic. Človek stežka nemo opazuje trenutno situacijo v družbi, še zlasti ob dejstvu, ko trenutna oblast ignorira glas ljudstva v službi, katerega bi morala biti. Ob tem ne morem mimo neme drže predsednika Republike Slovenije, ki celo ob odločitvah Ustavnega sodišča ne zavzame jasnega stališča, kar od njega pravzaprav pričakujejo državljanke in državljani, s čimer pravzaprav podpira obstoječe stanje v državi in družbi. Priča smo namreč stanju, ki je nesprejemljivo in ogroža same temelje naše demokracije in državnosti.

 

Zadnje samovoljne odločitve vlade, še posebej odlok o PCT in PC, s katerim je vlada želela prikrito uvesti obvezno cepljenje, za kar je ukinila tudi brezplačno testiranje, kaže na to, da je vlada prestopila vse meje demokratične ustavne ureditve. Na srečo je del odloka PCT včeraj ustavno sodišče zadržalo in vlado ponovno opomnilo, da je začetno obdobje epidemije, ki je do neke mere opravičevalo sprejemanje odločitev samo z odloki mimo. Še bolj bode v oči, da se vlada pri oblikovanju in sprejemanju odločitev sistemsko izogiba dialogu ter se zateka k avtoritarnosti in oblastniški ignoranci. Posledično se krepi represija in vodni top postaja del našega vsakdana. Kljub temu pa je skrb vzbujajoče, da smo priča popolnemu kolapsu tako strategije cepljenja, če smo jo sploh kdaj imeli in še bolj strategiji soočanja z epidemijo. Ta ponovno uhaja izven nadzora, kar Slovenijo umešča med najmanj uspešne države članice EU.

 

Sam sem se cepil že pred časom in tudi verjamem ter sem prepričan, da je cepljenje najboljša pot iz epidemije COVID-19, a hkrati, razumem dvome, strahove in skrbi mnogih državljank in državljanov. Nikakor si ne smemo več dovoliti, da se poglablja umetno ustvarjena delitev na tiste, ki smo cepljeni in na tiste, ki niso, saj to škodi vsem nam, tako posameznikom, kot skupnosti. Zato menim, da je nastopil čas, da se vrnemo k našim ustavno-pravnim temeljem parlamentarne demokracije, v kateri morajo poslanci, ki so, ne pozabimo, zavezani k odločanju po svoji vesti, sprejeti odločitev in prispevati k razrešitvi nastalih razmer.

 

Uvedba pogoja PCT, bi morala biti sprejeta v državnem zboru na podlagi predhodne strokovne debate v javnosti. Časa je bilo dovolj, tudi čez poletje, da bi se kaj takšnega izvedlo. Sam ocenjujem, da bi morebitni zakon o PCT, katerega sprejem skozi običajni zakonodajni postopek v državnem zboru, transparentno, s sodelovanjem strokovne javnosti in ob upoštevanju izkušenj držav članic EU, ki sodijo med najuspešnejše pri soočanju z epidemijo, pripomogel k temu, da bi ga ljudje lažje sprejeli.

 

Na čem bi tak zakon moral temeljiti oz. na čem temeljijo podobni zakoni v EU, ki so jih pravočasno sprejeli parlamenti:

  1. a)        natančni opredelitvi, kdaj in kako ter za kakšen namen se PCT sme uporabljati in se ob tem zagotovi ustrezno pravno varstvo vseh državljank in državljanov, s čimer se prepreči diskriminatornost, arbitrarnost in politične zlorabe PCT načel, katerim smo priča v aktualnih vladnih odlokih, ki niso sredstvo boja zoper epidemijo ampak oblika prisile k cepljenju. Opredelitev uporabe PCT mora biti vzpodbuda k cepljenju na podlagi strokovnih in znanstvenih argumentov, ne pa sredstvo politične prisile in manipulacije;
  2. b)        natančni časovni omejitvi veljavnosti zakona. Zakon naj velja najdlje do konca maja 2022, kot je to primer v nekaterih državah članicah EU. Po tem datumu se o veljavnosti ponovno opredeli Državni zbor, glede na aktualna epidemiološka spoznanja in stanje v državi in EU;
  3. c)         opredelitvi podzakonskega akta, ki bo opredelil uporabo razpoložljivih cepiv zoper COVID-19, glede na znanstvena in strokovna spoznanja ter ne glede na aktualne politične ambicije in potrebe vlade. Primer političnega favoriziranja cepiva Janssen v aktualnem PCT odloku, uporaba vektorskih cepiv pri skupinah za katere cepivo ni registrirano in podobni ekscesi se morajo preprečiti.
  4. d)        opredelitvi upravičenosti, vseh, ki so imeli ali bi morebiti utrpeli negativne stranske učinke zaradi cepljenja zoper COVID-19 do pravične državne odškodnine, brez zapletenih in dolgotrajnih administrativnih postopkov, kot to velja za obvezna cepljenja, pri čemer ostaja odločitev za cepljenje zoper COVID-19 odločitev vsakega posameznika;
  5. e)         zagotovitvi, da je hitro antigensko testiranje ne glede na namen ali potrebo brezplačno oziroma strošek tega testiranja krije državni proračun. Cilj testiranja mora biti, glede na izkušnje iz tujine (npr. Danska) sredstvo, ki poleg cepljenja največ prispeva k uspešnemu  obvladovanju epidemije. Plačljivi testi, pa ustvarjajo vtis prvo in drugorazrednosti med državljani oziroma kot sredstvo prisile za cepljenje zoper COVID-19 ter tako ne prispevajo k uspešnosti boja zoper COVID-19.

 

Ustavno sodišče je dalo vsem, še posebej vladi priložnost, da se upravljanje epidemije vrne v ustavno-pravne okvire. V kolikor vlada tega ni sposobna, potem je v demokratičnih družbah,  kljub epidemiji in predsedovanju Svetu EU, ob odsotnosti stabilne politične večine v Državnem zboru, množičnih protestih državljank in državljanov, večkratnim sodbam ustavnega sodišča o spornosti vladnih odlokov in splošnem stanju v državi, pot za oblikovanje nove politične legitimnosti edino volitve.«

 

Klemen Grošelj

poslanec Evropskega parlamenta.

(23. septembra 2021) Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec RENEW EUROPE / LMŠ je danes gostil okroglo mizo Mladih in osamosvojitev. Na pogovoru so se mu pridružili Marjan Šarec, predsednik LMŠ, Nik Prebil, poslanec LMŠ DZ in predsednik pomladka LMŠ UPI, Klemen Ploštajner kot predstavnik civilne družbe iz zadruge Zadrugatorji, prek video povezave pa sta v pogovoru sodelovali tudi Ines Elisabeth Holzegger iz TheEuropeanLiberalYouth ter Maja Drobne iz Kulturno izobraževalnega društva PiNA.

 

Evropski poslanec Dr. Klemen Grošelj je uvodoma izpostavil pomen mladih za vsesplošnih razvoj družbe kot take. Prepričan je namreč, da velikih reform kot sta denimo pokojninska in zdravstvena reforma ne moremo izvajati brez aktivne vloge mladih v samem procesu. Kot je dejal, ga zadnji govor o stanju Unije predsednike Evropske komisije navdaja z optimizmom, kjer je izpostavila, da bo leto 2022, leto evropske mladine. Prav tako je je bil v zadnjem govoru Ursule von der Leyen izpostavljen program ALMA, ki ima  za glavni cilj bo okrepitev mobilnosti in zaposlenosti mladih na evropskem trgu dela. Omenjena pobuda ne sme imeti za cilj samo povečanja zaposlenosti mladih, pač pa mora hkrati izboljšati njihove kompetence in konkurenčnost v gospodarstvu ter prispevati k večjemu pretoku idej znotraj EU. Obenem pa dodal, da politična skupine RENEW EUROPE, kateri pripada v Evropskem parlamentu pripravlja strategijo za mlade, saj se zavedajo, da brez tako pomembnega stebra v družbi ni mogoče uspešno premagovati izzive, ki so pred nami.

 

 

Sodelujoči so se v razpravi dotaknili mladih in stanovanjske problematike, izobraževalnega sistema in tudi delovnih mest. Marjan Šarec, predsednik LMŠ, je v uvodu poudaril, da je stanovanje osnova. V Sloveniji je ogromno lastniški stanovanj, kar je posebnost Slovenije. »Za mlade, ki so na poti osamosvajanja, smo v času naše vlade že prenašali zemljišča, ki so bila v lasti DUTB, za gradnjo stanovanj. Zgledovali smo se po Dunaju,« je spomnil. Mladi bi morali imeti priložnost, da lahko najamejo stanovanje po netržnih cenah. Poskusili smo tudi omejevati višino najemnin, vendar je to bilo prepoznano kot protiustavno. Nujno je zgraditi neprofitna stanovanja, tu pa ima veliko vlogo tudi Stanovanjski sklad. Dunajsko prakso bi bilo smiselno implementirati.

 

Klemen Ploštajner iz zadruge Zadrugtorji je poudaril, da podatki iz raziskave Mladih 2020, ki jo izvedejo vsakih 10 let, iz lanskega leta kažejo, da so se pri mladih na novo pokazale nekatere problematike – okolje in vprašanje oteženega finančnega osamosvajanja. Stanovanjska problematika ni značilna le za Slovenijo, temveč za vso Evropo. In EU se je šele sedaj dotaknila tega vprašanja. Stanovanja so dojeta kot blago in so prepuščena tržnemu mehanizmu. Stanovanjske problematike ne moremo naslavljati ločeno, temveč moramo nanjo gledati širše kajti gre za  družbeno neenakost. Kadar kupiš zemljišče za 2 milijona evrov pomeni, da si primoran graditi luksuzna stanovanja, zato je ključno zagotoviti zemljišča za gradnjo stanovanj, je bilo še razmišljanje Klemna Ploštajnerja.

 

Maja Drobne iz Kulturno izobraževalnega društva PiNA je izpostavila pomen t.i. mentorstva, ki močno prispeva k hitri in kakovostni adaptaciji na delovnem mestu, kot tudi k pridobivanju nove zaposlitve. Na področju stanovanjske problematike je navedla nekaj pozitivnih praks iz tujine, kot je denimo menjava stanovanj v različnih starostnih obdobjih, pri čemer je poudarila, da je potrebno še precej dela spreminjanju mentalitete oz. kulture, saj je v Slovenij močno izrazita miselnost lastniških stanovanj. Kot je dejala, se miselnost mladih na tem segmentu hitro spreminja in je vse bolj sprejeta ideja skupne rabe in solidarnosti.

 

V LMŠ razmišljamo tudi o odkupu skozi najem stanovanja

Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, je prav tako izpostavil primer avstrijskega mesta Dunaj kot vzorni model, kako je vprašanje stanovanj za mlade in na sploh stanovanjska politika urejeno. Poudaril je, da je stanovanjska problematika postala vseevropski izziv. »V LMŠ razmišljamo tudi o odkupu skozi najem stanovanja. Potrebna je regulacija stanovanjskega trga. Kako bo to vplivalo na širši kontekst in kakšne finančne učinke bo to imelo. Zato potrebujemo celovit pristop,« je še dodal.

Nik Prebil, poslanec LMŠ DZ in predsednik pomladka LMŠ UPI je izpostavil, da gre pri stanovanjski problematiki za širši družbeni problem, in dokler družba ne bo razumela, da so mladi orodje prihodnosti, se ne bo nič zgodilo. Vlaganje v mlade ni strošek, pač pa je dolgoročna naložba. Poudaril je, da imamo v ustavi zapisano pravico do stanovanja. Stanovanja postajajo statusni simbol. Vendar temu ne sme biti tako, ker ravno stanovanja pri mladih spodbujajo samostojnost. Ta pa ima učinke na različne družbene sfere. Dodal je, da so v UPI jasno zastavili stanovanjsko politiko. Mladi morajo stanovanja dobiti po dostopni najemnini, pomagati mora država, s stanovanji ali subvencijami. Z javno najemniško službo moramo prazna stanovanja dati na trg.

 

Področje izobraževanja zahteva širši pogled

Marjan Šarec, predsednik LMŠ je poudaril, da področje izobraževanja zahteva najširši možen pogled. Spomnil je, da je naš izobraževalni sistem dober, kar nam priznavajo tudi v tujini, je pa res, da na nekaterih področjih šepa. Dodal je: »Noben izobraževalni sistem ti ne more dati čisto vsega, svet se spreminja tako hitro. Mora pa dati otrokom in mladim sposobnost vseživljenjskega učenja. Naučiti jih mora misliti, tudi kritično razmišljati – le tako bodo znali vstopati v nove poklice,« je še dodal. Ž

 

Tudi na področju izobraževanja imamo trende komercializacije

Klemen Ploštajner iz Zadrugatorji je dodal, da imamo tudi na področju izobraževanje trende komercializacije. Izobraževalni sistem se mora odzivati na splošne družbene trende in ne samo ekonomske ter dodal, da bi morala biti univerza bolj konkretno vpletena v vprašanja lokalnega okolja in širše ter družbene problematike.

Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, je poudaril: »Večkrat slišimo, da naš izobraževalni sistem ni dober, ampak sam se s tem ne strinjam, saj naša mladina relativno zlahka najde/dobi zaposlitev v tujini. Verjetno pa nimamo najboljšega prenosa pridobljenega znanja na potrebe v gospodarstvu,« je končal.

 

Ključno je kako bomo prodali naše znanje

Pri vprašanju delovnih mest je Marjan Šarec, predsednik LMŠ spomnil, da so delovna mesta kot neka mantra, ki jo pogosto slišimo pred vsakimi volitvami – obljube in razne floskule, koliko delovnih mest bo kdo zagotovil. »Skrbi me, kako se bo slovensko gospodarstvo prilagodilo zeleni politiki. Naša delovna mesta imajo tudi premajhno dodano vrednost,« je poudaril ter dodal, da bo v prihodnosti manj delovnih mest, ki bodo zahtevala fizično silo, in več mest, ki bodo zahtevala kreativnost, kjer smo Slovenci dobri. Po mnenju predsednika LMŠ bo ključno vprašanje, kako bomo znali prodati znanje.

Klemen Ploštajner iz zadruge Zadrugtorji je poudaril, da potrebujemo dostojna in dobro plačana delovna mesta ter dodal: »S prehodom na digitalizacijo in z večjo prisotnostjo tehnologije v delovnih procesih se odpirata dve dilemi, ali bomo zmanjšali število ur v delavniku ali pa bomo odpuščali.«

 

Širina v znanju je prednost

Dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec:« Širina v znanju je prednost. Na primer znanje antropologije je tisto, ki daje razumevanje v človeka in kako bo umetna inteligenca sploh delovala. Zato so antropologi so zelo iskani.« Ob tem je še zastavil vprašanje, ali v Sloveniji ustvarjamo delovna mesta, ki so zanimiva za mlade ter dodal, da mora izobraževalni sistem skrbeti predvsem zato, da mladino opremi z veščino, da ti znajo na svoji poti poiskati potrebno znanje (sposobnost vse življenjskega učenja). Po mnenju dr. Grošlja bomo morali tudi pri nas najti način, kako čim dražje prodati svoje znanje.

Nik Prebil je poudaril, da morajo biti znanost, gospodarstvo in izobraževanje povezani in da je naloga države, da mlade pritegne nazaj domov ter jim zagotovi ustrezne pogoje. Izpostavil je, da mladi pogosto želijo fleksibilno delo, a da to ni prekarno delo. Poudaril je, da moram država spodbujati stabilne zaposlitve.

 

Udeleženci so se strinjali, da izziv starajoče se družbe ni samo reševanje vprašanj starejših in dolgotrajne oskrbe.  Potrebujemo celovit medgeneracijski pristop, ki bo temeljil na širokem dojemanju solidarnosti in ne na solidarnosti, ki se kaže samo z izplačevanjem pokojnin in različnih zavarovanj. Potrebujemo pristop, s katerim bomo bremena družbe enakomerno razporedili in vsem omogočili ustrezno kakovost življenja in blagostanja. Za to potrebujemo pokojninsko in zdravstveno reformo ter razvojni preboj, ki edini lahko omogoči na eni strani zaposlitve, ki bodo mladim omogočile osamosvojitev, in na drugi strani dodano vrednost, ki jo potrebujemo za razvoj in višji življenjski standard. Prepričani smo, da le, če bomo živeli za sedanjost in prihodnost, bomo kot družba generacijsko povezani in kot država uspešni. In tako, kot moramo biti solidarni s starejšimi, moramo biti solidarni tudi z mladimi.

Za ogled okrogle mize kliknite TUKAJ.

Danes smo slišali ponovitev marsičesa že povedanega v preteklih nagovorih. Gotovo so najpomembnejša sporočila, vezana na okrepitev naporov pri globalnem cepljenju zoper COVID-19, kjer EU igra pomembno, če ne celo ključno vlogo. Skupni evropski pristop k cepljenju državljank in državljanov EU je, kljub nekaterim začetnim težav, ena večjih zgodb o uspehu EU ter kaže, da s skupnimi močmi lahko dosežemo veliko.

Predsednica komisije je izpostavila tudi začetek uresničevanja programa HERA oziroma pripravljenosti na bodoče zdravstvene nepredvidene izzive, pri čemer pa ni jasno opredelila, kako se bo financiralo nov projekt v višini 50 milijard EUR do leta 2027.

Prav tako pomembno naznanilo je začetek krepitve evropske neodvisnosti pri proizvodnji polprevodnikov, ki so postali resna cokla gospodarskemu okrevanju in napredku. Obenem pozdravljava napovedan zakonodajni okvir o minimalnem obdavčevanju podjetij, saj meniva, da moramo vsi pravično prispevati k razvoju družbe in da je sedanje stanje izogibanja plačevanju davkov nesprejemljivo. Kar ni razvidno iz samega nagovora, pa je, kako bo to konkretno (poleg opredelitve minimalne davčne stopnje) implementirano, da bo učinkovito, pravično in predvsem dosegalo predvidene javnofinančne učinke.

Poglavitno sporočilo von der Leynove je vezano na prepoved izdelkov, proizvedenih s prisilnim delom, na skupnem evropskem trgu. Povsem se namreč strinjava z njeno navedbo, da človekove pravice niso naprodaj; za nobeno ceno.

Prihajajoče leto 2022 je medtem predsednica razglasila za leto evropske mladine, ki bo okrepljeno z novim program ALMA, katerega glavni cilj bo okrepitev mobilnosti in zaposlenosti mladih na evropskem trgu dela. Upava, da ta težko pričakovana pobuda ne bo zgolj povečala zaposlenosti mladih, temveč bo hkrati izboljšala njihove kompetence in konkurenčnost v gospodarstvu ter hkrati prispevala k večjemu pretoku idej znotraj EU in krepitvi pripadnosti mladih ideji EU.

Tudi ideja Podnebnega socialnega sklada prihaja v pravem trenutku, ko se veliko državljank in državljanov EU sooča z visokimi cenami energije oziroma s tveganjem energetske revščine, pri čemer pričakujeva, da bo ta sklad tudi mehanizem za pospešitev prehoda na nefosilne vire energije. V ta okvir prav tako sodi podvojitev sredstev za biotsko raznolikost.

Spet pa je v nagovoru manjkal jasen okvir financiranja vseh navedenih pobud, saj je bil del nagovora, vezan na t. i. lastne vire, katerim mnoge države članice nasprotujejo oziroma imajo zadržke, zelo nejasen in nedorečen.

Medtem pozdravljava napovedan zakon o svobodi medijev, od katerega veliko pričakujeva, saj – kot je vidno v številnih državah članicah, žal vključno s Slovenijo – svoboda medijev ni samoumevna.

Z razočaranjem pa ugotavljava, da je bila predsednica v delu nagovora, vezanem na vladavino prava, uporabo mehanizma pogojevanja sredstev in na splošno glede odnosa držav članic do vladavine prava zelo nekonkretna, tako kot doslej s svojimi dejanji. Očitno je, da bo ta naloga, kljub nekaterim velikim besedam v nagovoru, ostala na ramenih Evropskega parlamenta.

Razen ponovitve že znanih stališč glede širitve na Zahodni Balkan Ursula von der Leyen na žalost ni povedala nič dramatično novega. Presenetljivo je bila tudi nedorečena glede skupne evropske obrambe, je pa na nek način zelo pomenljivo sporočilo, da bo pobudo o Evropski obrambni uniji vodilo francosko predsedstvo.

Kar se tiče Slovenije, je pomembno izpostaviti, da je predsednica v uvodu med drugim poudarila povezanost, če ne celo pogojenost sredstev iz okvira Načrta za okrevanje in odpornost z izvedbo pokojninske reforme. Zanimivo bi bilo vedeti, h katerim drugim strukturnim reformam se je v okviru tega načrta zavezala aktualna vlada, saj gre nenazadnje za prihodnost slovenske države ključne, če ne celo usodne zaveze.

Pod črto, glede na izzive, pred katerimi je EU, je bilo povedanega veliko, tudi dobrega, toda meniva, da nagovor predsednice ni izpolnil upravičeno visokih pričakovanj pomembnega dela, če ne celo večine poslank ter poslancev in bojiva se, da tudi ne pričakovanj (vsaj tako kažejo merjenja javnega mnenja) evropskih državljank in državljanov.

Klemen Grošelj, evropski poslanec RE/LMŠ

Irena Joveva, evropska poslanka RE/LMŠ

V prvi polovici minulega tedna, med 6.9. in 8.9. je v Parizu potekalo srečanje tretje največje politične skupine v Evropskem parlamentu Renew Europe. Med prenovitelji Evrope sta tudi dva evropska poslanca iz Slovenije, dr Klemen Grošelj in Irena Joveva iz vrst Stranke LMŠ. Liberalci, demokrati, centristi in reformisti so največ pozornosti namenili t.i. Pariški deklaraciji, kjer v ospredje postavljajo temeljne človekove pravice, vladavino prava, varovanje našega planeta, trajnostno rast, med drugim tudi krepitev inovacij in podjetništva.

 

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (LMŠ/RE) se je svojimi kolegi iz Evropskega parlamenta in Evropske komisije srečal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, kjer so namenili precej pozornosti nekaterim iliberalnim oblikam znotraj same EU. Tovrstni pojavi močno vplivajo tudi na razvoj demokracije v državah nečlanicah, konkretno na Zahodnem Balkanu, saj unija, konkretneje nekatere članice pošiljajo sporočila, da so pod dežnikom evropske skupnosti lahko zbrani tisti, ki v ospredje ne postavljajo temeljnih pravic ter zasledovanje vladavine prava. Slednje vsekakor prispeva  k slabitvi EU na mednarodnem parketu.

 

 

V renew europe smo prepričani, da lahko samo Evropa, ki spodbuja nove pristope in rešitve ter pogumne ideje, Evropa odgovorov in rešitev naredi pomemben tako družbeni, tehnološki, kot podnebni preboj za blagostanje nas vseh. Močno verjamejo v evropski projekt in v svobodno, pravično, inovativno, varno, suvereno in trajnostno Unijo. Hkrati pa se zavedamo, da se mora za uspeh v 21. stoletju, Evropska unija spremeniti, prilagoditi in predvsem postati bolj ambiciozna. Kar velja tako za evropsko politiko kot njene institucije.

PARIŠKA DEKLARACIJA

 

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je na Evropsko komisijo naslovil vprašanje v zvezi z vse večjimi zastoji na slovensko-hrvaški meji ob preverjanju t.i. covidnega potrdila. Omenjeni ukrep bi moral omogočati lažje prehajanje meja a več kot očitno v tej obliki oz. s tovrstnim procesom preverjanja povzroča zastoje. Posledice zastojev pa še najbolj občuti obmejno lokalno prebivalstvo. 

 

Prednostno vprašanje za pisni odgovor
za Komisijo
Člen 138 Poslovnika
Klemen Grošelj (Renew)

Zadeva: Podaljšanje čakalnih dob ob prehajanju meja zaradi preverjanja evropskega digitalnega
covid potrdila

V zadnjih tednih smo na slovensko-hrvaški meji priča nepreglednim kolonam in nemogočim, tudi več
urnim čakalnim dobam pri prestopu meje. V oči bodeta predvsem operativna nepripravljenost držav
članic na prevarjenjenje evropskega digitalnega covid potrdila in pa pomanjkanje usklajenosti
preverjanja potrdila na mejah med državami članicami.

To na eni strani lokalnemu prebivalstvu ob meji onemogoča normalno življenje, ki je že tako oteženo
zaradi ukrepov vezanih na preprečevanje ilegalnih prehodov meja. Na drugi strani pa je takšno stanje
nesprejemljivo za državljane EU, saj naj bi jim enotno evropsko digitalno covid potrdilo omogočilo
nemoteno prehajanje meja, kljub epidemiološkim ukrepom. Dogajanje na slovensko-hrvaški meji kaže
na to, da namen in cilji enotnega potrdila niso bili doseženi.

Zato sprašujem Evropsko komisijo: Ali in kako bo Komisija ukrepala glede na aktualno stanje pri
prehajanju slovensko-hrvaške meje, da bo to skladno s cilji zastavljenimi ob sprejetju enotnega
digitalnega covid potrdila?

 

 

 

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva iz vrst LMŠ/RENEW EUROPE sta se s pismom predsednici Evropske komisije, predsedniku Sveta EU Charlesu Michelu  in predsedniku Evropskega parlamenta Davidu Sassoliju,  ostro odzvala na nedavno nesprejemljivo poveličevanje Adolfa Hitlerja s strani predsednika Društva za promocijo tradicionalnih vrednot. Ta je enega največjih zločincev v zgodovini označil za celo za heroja.

 

Spoštovana predsednica Ursula von der Leyen,

spoštovani predsednik Charles Michel,

spoštovani predsednik David Sassoli,

 

v minulih dneh smo bili v Sloveniji priča nesprejemljivemu neonacističnemu izpadu, zaradi česar se morava – še posebej v luči aktualnega predsedovanja Svetu EU – odzvati. Predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo aktualne vlade Janeza Janše nedavno dodelilo status nevladne organizacije v javnem interesu, je namreč v svojem nedavnem tvitu Adolfa Hitlerja označil za heroja.

 

 

 

Dejanje predsednika društva Urbana Purgarja je povzročilo javno zgražanje in resnično široko ter enotno obsodbo, tudi ogromne večine civilnodružbenih organizacij in celotne opozicije, pri čemer je stranka LMŠ od pristojnih organov zahtevala začetek ustreznih postopkov zoper avtorja izjave, nenazadnje pa se je jasno in ostro odzvalo tudi veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije v Ljubljani.

 

Toda medtem je na žalost vnebovpijoča odsotnost oziroma mlačnost odziva vladne koalicije. Največja koalicijska stranka SDS (EPP) premierja Janeza Janše izjave ni obsodila, prav tako tega ni storila koalicijska partnerica SMC (ALDE).

 

Dovolite nama, da na koncu tega pisma odločno poudariva, da v celoti in popolnoma zavračava ter obsojava tovrstno poveličevanje nacizma in neonacizma. Hkrati pa naju straši in preseneča neodzivnost oziroma mlačnost odziva večine vladne koalicije, ki očitno ne zmore političnega poguma enotne in nedvoumne obsodbe tega zavržnega tvita. Po najinem mnenju bi ravno vladajoča koalicija države, predsedujoče Svetu EU, morala imeti jasno in vrednotno razjasnjeno stališče do neonacizma kot ideologije, ki je neizpodbitno v nasprotju s temeljnimi vrednotami in načeli, na katerih je zgrajena Evropska unija.

 

S spoštovanjem,

 

Klemen Grošelj, evropski poslanec RE/LMŠ

Irena Joveva, evropska poslanka RE/LMŠ

»Izjava visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko g. Borrella, da izjava predsednika vlade Janeza Janše glede Irana ne odraža stališča EU, je ponoven fiasko slovenskega predsedstva Svetu EU, komaj dober teden dni po začetku. Ne samo, da je nedavna izjava v nasprotju s skupnim stališčem EU do Irana, temveč kaže tudi na nezmožnost slovenskega predsedstva in članov aktualne slovenske vlade ločevati notranjepolitična stališča od skupnih evropskih stališč. Še bolj skrb vzbujajoča pa je nezmožnost slovenskega predsedstva in predsednika vlade Janeza Janše, da pri občutljivih zunanjepolitičnih temah in odnosih deluje kot pritiče predsedujočemu Svetu EU – kot nevtralni posrednik. Zato se postavlja vprašanje, ali gre za pomanjkanje razumevanja vloge kot presedajočega ali pa za namerno in premišljeno ideološko delovanje. V vsakem primeru takšno delovanje škodi ugledu EU in, še posebej, ugledu Slovenije.«

Neimenovanje slovenskih delegiranih tožilcev je še ena v vrsti spornih odločitev vlade Janeza Janše, s katero se, ne samo, ruši vladavina prava, ampak gre za poskus, da se oteži, če že ne onemogoči delovanje, tega za evropski sistem vladavine prava, pomembnega organa. Poslanstvo tega tožilstva, je boj proti oblikam kriminala, ki so za našo družbo med najbolj škodljivimi, saj gre zlorabe evropskih sredstev oziroma za hujše oblike t. i. kriminala belih ovratnikov.

Ali je vlada Janeza Janše to storila zaradi notranjepolitičnih ideoloških razlogov, osebnih zamer predsednika vlade do obeh kandidatov, ki sta preiskovala tudi njegova sporna dejanja ali pa zaradi plačevanja dolgov oziroma zaradi uslug ideološkim zaveznikom na Madžarskem, niti ni pomembno. Pomembno je, da je bil s tem dejanjem in predvsem z načinom, kako je bilo to storjeno, dan nov udarec vladavini prava v Sloveniji in to prav na predvečer predsedovanja Svetu EU. Kakšno sporočilo je s tem poslala ta vlada v EU, ni vredno izgubljati besed. A gre za vzorec.

 

Po napadih na medije, na posamezne novinarje, po finančnem izčrpavanju Slovenske tiskovne agencije s ciljem njenega uničenja po 30. letih delovanja, torej uničevanja enega od simbolov slovenske osamosvojitve, po politični podreditvi Policije in mnogih drugih državnih institucij zelo ozkim interesom vodilne koalicijske stranke, je ta vlada Janeza Janše, s tem dejanjem samo še okrepila svojo namerno in premišljeno politiko slabljenja vladavine prava. Ne samo, da se pri tem poslužuje pravno spornih, če že ne nezakonitih metod, ampak predvsem sporoča, navkljub pogosti drugačni retoriki in kričanju v javnosti, da si nikakor ne želi neodvisnega in samostojnega dela tožilcev, tako na evropski, kakor tudi nacionalni ravni. In ravno to je cilj vzpostavitve Urada Evropskega javnega tožilstva, okrepiti neodvisnost in uspešnost preiskav ter dela tožilcev na tem pomembnem področju boja proti kriminalu.

Hibridni koaliciji voljnih je z glasovanjem ali ne glasovanjem t. i. voljne opozicije uspelo imenovati novega ministra za pravosodje. Gre za ministra, za katerim se vleče sled dvomov in celo sumov sodelovanja v mreženju slamnatih podjetij in davčnih »ringlšpilov«, katerih namen je izogibanje plačevanju davkov. Da je to imenovanje v nasprotju z minimalnimi demokratičnimi standardi in standardi sodobne politične kulture, ni vredno izgubljati besed. S tem imenovanjem smo poslali v EU in svet nedvoumno sporočilo, da se Slovenija v obdobju, ko se svet dogovarja o globalni minimalni obdavčitvi dobičkov multinacionalk, zavzema za nasprotno – za izogibanje plačevanju davkov in davčne oaze, ki koristijo zelo ozkemu krogu bogatih na škodo vseh ostalih oziroma večine.

 

Kako bo Slovenija s takšnim pravosodnim ministrom izpolnjevala pogoj nevtralnega posrednika kot predsedujoča Svetu EU ob tej zelo občutljivi in pomembni temi, ne vem in se bojim, da o tem niso v hibridni koaliciji niti pomislili. Je pa nedavna slika z vrha zasedanja Nata skozi položaj predsednika vlade že nakazala, kako nas obravnava t. i. svobodni svet. Kot se tudi očitno niso zamislili ob podatkih Transparency International o zaznavani korupciji v letu 2020, ki kažejo zelo slabo sliko o tem, kako ljudje vidijo člane vlade, vključno z njenim predsednikov in njihov odnos oziroma vlogo v korupciji v državi.

 

Še več, novoimenovani minister bo kot predstavnik predsedujoče države Svetu EU čez mesec dni sodeloval na neformalnem sestanku pravosodnih ministrov EU. Kako bodo nanj gledali ostali kolegi, si lahko mislite, potem ko bodo prek svojih diplomatskih kanalov izvedeli, da z njimi sedi človek, ki je bil direktor slamnatega podjetja, katerega je na koncu prodal ali prepisal v lastništvu brezdomcu. Kako to krepi položaj in ugled Slovenije v EU, vedo samo člani hibridne koalicije. Če ob tem dodamo še sago z (ne)imenovanjem delegiranih tožilcev in dejstvo, da novi minister o tem niti nima stališča, je podoba precej podobna sliki Doriana Graya. Torej, minister za pravosodje države, pri kateri je moč zaznati problem razraščanja korupcije, tudi med člani vlade, o evropskem organu, katerega ključna naloga je prav boj proti korupciji oziroma zlorabam finančnih interesov EU, o tem nima stališča, pravzaprav nima mnenja. In to je sporočilo, ki ga v EU hibridna koalicija in aktualna vlada pošiljata na predvečer predsedovanja EU, da pač oni o tem nimajo stališč oziroma, da je aktualna slovenska oblast pač na drugem vlaku. Je na vlaku, kjer preko 50% državljanov Češke pravi, da je za dostop do javne storitve v zadnjem letu plačalo podkupnino. Smo na vlaku, kjer je Madžarska po podatkih OLAF oziroma Evropskega urada za boj proti goljufijam država z največjim deležem zlorab evropskih sredstev. Smo na vlaku, kjer poljske sodnike in njihove odločitve preverja politično imenovan organ ter tako v nasprotju s pravnim redom EU, o tem je že odločilo Sodišče EU, izvajajo politični pritisk na neodvisno sodstvo.

 

Seveda je vse to bilo narejeno pod krinko učinkovitejšega sodstva, a vsi, ki razumemo, kaj je vladavina prava, vemo, da je še slabše od t. i. neučinkovitega sodstva politično nadzorovano sodstvo. Pri nas se sedež na tem vlaku vidi predvsem v uničevanju neodvisnih medijev, v podrejanju in političnih zlorabah policije in drugih državnih organov in v popolnem polomu, sedaj že lahko rečemo tragediji soočanja z epidemijo, kot tudi v neuspešni strategiji cepljenja.