Poslansko popoldne v Šentilju z evropskim poslancem dr. Klemnom Grošljem

Poslansko popoldne v Grosuplju z evropskim poslancem dr. Klemnom Grošljem

“Vse se začne in konča na lokalni ravni”

V petek 12.maja je v Hotelu Paka v Velenju Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (RENEW EUROPE / GIBANJE SVOBODA) gostil dvodnevni dogodek z imenom RENEW GOES LOCAL. Grošelj je član politične skupine Renew Europe, ki v Evropskem parlamentu šteje 101 poslancev iz kar 23 držav članic. Prenovitelji Evrope tako zasedajo tretje mesto v Evropskem parlamentu, za Evropsko ljudsko stranko in Socialisti. Na dvodnevnem dogodku, ki je prvi dan potek v obliki predavanja ter vprašanj s strani udeležencev in drugi dan v obliki delavnic, so poleg evropskega poslanca sodelovali, minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer ter poslanec v Državnem zboru RS in dolgoletni župan občine Borovnica, Bojan Čebela. V soboto 13. maja se je dogodek odvijal v okviru interaktivnih delavnic, katere sta vodila Matej Grah in  Živa Smolnikar.

 

Dr. Grošelj je uvodoma predstavil svoje delo v Odborih, katerih član oz. nadomestni član je. Opisal je delovanje in vrednote politične skupine Renew Europe in pomen delovanja ter prenašanja vrednot na lokalno raven. Po mnenju dr. Grošlja se vse začne in konča na lokalni ravni. Prepričan je, da morajo ideje prihajati po t.i. modelu od spodaj navzgor. Udeleženci dogodka so izpostavili, da ravno tovrstna druženja in izmenjave mnenj in pogledov pripomorejo k večji participaciji. Ob dejstvu, da je dogodek potekal v osrednji občini Šaleške doline ni šlo mimo Zelenega dogovora in Sklada za pravičen prehod.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer se je zahvalil evropskemu poslancu iz vrst liberalcev – RENEW EUROPE, dr. Klemnu Grošlju za povabilo na dogodek in naslavljal tematike, ki jih v javnem prostoru po njegovem mnenju moramo odpirati, in sicer energetska varnost, obnovljivi viri energije, jedrska energija,… Prepričan je, da imamo v Sloveniji in v Evropi, ogromne potenciale na področju sončne, hidro in vetrne energije, zato morajo postati prioriteta vseh držav članic. Kot pravi sam, tovrstno stališče od nas zahteva čas Zeleni dogovor. ” Sam sem velik zagovornik jedrske energije, saj nudi stabilnost v energetskem kolaču, a kot družba si moramo odgovoriti na vprašanja, koliko nas bo to stalo in ali smo sposobni narediti vse, da bodo morebitna tveganja ob procesih pridobivanja in skladiščenja odpadkov za okolje in družbo ničelna.” je poudaril minister Kumer.

 

Dolgoletni župan občine Borovnica in poslanec v Državnem zboru, Bojan Čebela pa je spregovoril podobnostih in razlikah med delov na lokalni ter državni ravni. V obeh primerih je po mnenju Čebele v ospredje postaviti človeka in njegove potrebe. Razliko med trenutnem poslanstvom in funkcijo župana vidi predvsem v tem, da  je kot župan gledal na celoto kot občino Borovnica, medtem ko ima sedaj pri svojih odločitvah pred seboj sliko celotne Slovenije saj je predstavnik vseh državljanov. Vsi ukrepi naj bodo sprejeti v dialogu z lokalno in državno skupnostjo. “Ljudi je potrebno o spremembah obveščati. Še več, potrebno je skupaj s civilno družbo ustvarjati napredek v družbi. Zato sem pri svojem županovanju stavil na transparentnost in dialog.” je sklenil poslanec Čebela.

Kmet ne sme biti orodje politike – kmetijstvo med podnebjem in podnebnimi ukrepi

Poslansko popoldne z evropskim poslancem dr. Klemnom Grošljem

Minuli teden, v torek 4.4.2023 se je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj iz vrst evropskih liberalcev (GIBANJE SVOBODA / RENEW EUROPE ) mudil na t.i. terenskem obisku, kjer se redno srečuje z državljani. Tokrat je na terenu popoldan preživel v Žalcu. V prostorih občine Žalec se je z županom g. Jankom Kosom, podžupanjo Tanjo Basle ter svetniki GS, kjer se je pobliže seznanil z izzivi lokalne skupnosti. Precej pozornosti so v pogovoru namenili Zelenemu prehodu in turizmu. Nikakor pa ni šlo mimo protipoplavnih projektov, ki so zagotovo poleg infrastrukturnih, največji izziv tamkajšnje lokalne skupnosti.

Kasneje se s podžupanjo in svetniki odpravil na ogled podjetja TEHNOS d.o.o, ki je bilo ustanovljeno leta 1989. Sprva so preboj dosegli z izdelavo orodij za steklo, plastiko in gumo, ki je zaradi širitve evropskega trga narekovala v letu 1994 nakup družbe Hmezad Strojna. Kasneje pa so s pridobitvijo novih proizvodnih prostorov smo razširili program še na področje strojegradnje in kmetijske mehanizacije. Predstavniki podjetja so v pogovoru z dr. Grošljem izpostavili, da se zavedajo pomena razvijanja veščin pri zaposlenih in da od politike pričakujejo predvsem ustvarjanje predvidljivega zakonodajnega okolja.

Konec popoldneva pa je evropski poslanec izkoristil priložnost in prisluhnil izzivom, ki pestijo državljane Savinjski regije. Na izletniški kmetiji Pri Mlinarju je tako bilo moč slišati skrb, ki pa jo obenem tamkajšnji prebivalci razumejo tudi kot priložnost in sicer prestrukturiranje zlasti Šaleške doline. Zavedajo se pasti, ki so lahko usodne tudi zanje, v kolikor sredstva, ki so v Skladu za pravičen prehod, ne bodo sistematično izkoriščena. Veliko priložnosti vidijo v trajnostnem turizmu a za uspešen razvoj bo potrebno najprej izvesti nekatere okoljske in infrastrukturne projekte.

Nemški “DerStandard” o Grošljevem pogledu na delovanje visokega predstavnika v BiH g. Schmita

Obisk mladih v Bruslju

Ta teden sva skupaj z Ireno Jovevo gostila skupino osmih mladih liberalcev z namenom podrobnejše seznanitve z najinim delom, delom politične skupine Renew Europe in slovenskega komisarja Lenarčiča. Predstavili smo jim tudi delovanje nekaterih organizacij, ki so povezane z našo politično skupino. V prvem delu obiska so se mladi srečali z evropskimi poslanci Renew Europe. Predstavili so se jim Valter Flego, Svenja Hahn, Samira Rafaela in Abir Al-Sahlani ter jim opisali svojo dosedanjo politično pot in motivacijo za politično udejstvovanje.

Pogovori so potekali predvsem o zelenem prehodu, digitalizaciji, enakih možnostih in človekovih pravicah. Skupaj z Ireno Jovevo sva jim predstavila najbolj aktualne teme s katerimi se ukvarjava. To so vprašanje Zahodnega Balkana, regulacija trgovanja s plinom in vodikom ter medijska zakonodaja. V kabinetu komisarja Lenarčiča pa so jim predstavili predvsem koncept delovanja razvojne in humanitarne pomoči EU.

 

V drugem delu obiska so se srečali s predstavniki politične fundacije ELF in mladinske politične organizacije ELF z namenom poglobitve sodelovanja in izvedbe samih projektov v Sloveniji.

 

Z mladimi smo se tudi dogovorili, da bomo v letu 2023 skupaj izvedli določene projekte, ki bodo naslovili aktualne politične izzive in tako približali delo Evropskega parlamenta prebivalcem in prebivalkam Slovenije.

“Evropsko leto mladih v Litji”

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (RENEW EUROPE/ GIBANJE SVOBODA) se je 16. decembra 2022 na Gimnaziji Litija udeležil dogodka v okviru Evropskega leta mladih. Zavod za kulturo, mladino in šport Litija je v sodelovanju z Gimnazijo Litija ter Kulturno izobraževalnim društvom Pina pripravil štiri debatne delavnice, kjer so dijaki debatirali na teme: Ekologija in okolje, človekove pravice, migracije in globalno učenje. Zaključna se je odvila v skupnem avditoriju, kjer so debaterji predstavili svoje zaključke. Njihova spoznanja so bile iztočnice za pogovor z gostoma: evropskim poslancem dr. Klemenom Grošljem in svetovalko predsednika Republike Slovenije Vlasto Nusdorfer. Potekala je zelo živahna razprava, ki je pokazala, kako mladi vidijo razumejo in rešitve za obravnavane tematike. O tem je dr. Grošelj povedal, da je vedno optimističen, ko sliši mlade, ki so vse prej kot pasivni, predvsem pa se zaveda, da se mora politika od mladih marsičesa naučiti.

Gre vsekakor za izzive, ki jih brez mladih ne gre premagovati. Po Grošljevi oceni, pa mora politika najprej nuditi maksimalno vključenost mladih pri samem procesu sprejemanja odločitev zakonodajnih aktov. To ne pomeni, da pričakuje, da bo večina mladih aktivna v političnih strankah. Bilo bi namreč utopično tako razmišljati a participacija in gradnja družbe se lahko odvija tudi skozi različne nevladne organizacije pa vse do t.i. klasičnega aktivizma. Cilj vseh nas mora biti, da vsakdo lahko sooblikuje družbo v kateri živimo. Seveda pa brez posluha in razpravah , ki so v prvi vrsti spoštljive in temeljijo na argumentih ne bo šlo, pravi evropski liberalec iz vrst RENEW EUROPE, dr. Klemen Grošelj.

 

“Zakaj s kolegico Ireno Jovevo nisva glasovala o Resoluciji o uvrščanju Ruske federacije med države podpornice terorizma?”

O končnem besedilu resolucije, ki bi Rusko federacijo uvrstila med države, ki podpirajo terorizem, nisva glasovala. Odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino in odločno podpirava ukrajinski boj za njeno ozemeljsko celovitost ter neodvisnost in obrambne napore pred rusko agresijo.

To dokazujejo vsa najina dosedanja glasovanja in tudi osebna prizadevanja. Tokrat sva se odločila izkoristiti možnost, ki jo kot evropska poslanca imava, ker tako pomembno besedilo mora biti usklajeno ne le z večino političnih strank v Evropskem parlamentu, pač pa tudi na ravni vseh institucij EU, predvsem pa mora biti utemeljeno na pravu EU in mednarodnem pravu ter mora odražati resnost in celoten obseg posledic, ki sledijo dodelitvi tovrstnega statusa. To je tudi eden od razlogov, zakaj so mnoge države Nata, vključno z ZDA, pri dodelitvi tovrstnega statusa zadržane, saj ima to konkretne mednarodno-pravne posledice (v primeru ISIS in Lafarge, recimo, zelo konkretne posledice).

Naj ob tem poudariva, da prav tako odločno podpirava in zagovarjava nujnost objektivne ter mednarodno neodvisne preiskave in sodno procesiranje oziroma ugotavljanje odgovornosti za vse vojne zločine, vojna hudodelstva in kršenje vojnega in humanitarnega prava ter prava človekovih pravic, toda – kot rečeno – vse v skladu z mednarodnim pravom. Samo tako lahko po koncu spopadov upamo in pričakujemo trajni mir med vojskujočima stranema. Pri tem bi želela poudariti še, da če se v EU odločimo, da je Rusija zaradi svojih dejanj v Ukrajini in tudi širše država, ki podpira terorizem, potem morajo temu slediti brezpogojni in odločni ukrepi, kakršne smo sprejeli v podobnih primerih v preteklosti.

Meniva, da všečni populizem, kateremu ne sledijo dejanja, v danih razmerah ni primeren. Naj ponoviva zelo jasno: Odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino, odločno podpirava ukrajinski boj za njeno ozemeljsko celovitost. Možnost, ki sva jo pri glasovanju uporabila tokrat, v ničemer ne spremeni najinih stališč.

“Skrbi me, da v 21. stoletju govorimo o svoboščinah, ki morajo biti samoumevne!”

Evropska poslanca Klemen Grošelj in Irena Joveva (Renew Europe) sta v četrtek, 17. novembra 2022, organizirala dogodek Osvobodilna fronta za medije in demokracijo, s katerim sta želela analizirali stanje medijske svobode in sodobne izzive novinarstva tako v Sloveniji kot širše. Poslanec liberalne skupine (Renew Europe) dr. Klemen Grošelj je uvodoma izpostavil, da morda na prvi pogled izgleda, da gre za prevzem javnih medijev s strani dela evropske politike, a temu kot pravi ni tako. Prepričan je , da gre za uničenje javnega medija in s tem se odpira prostor klasični propagandi, ki ima za končni cilj manipuliranje z državljani.

Na dogodku so poleg obeh evropskih poslancev razpravljali še novinar in nekdanji urednik ter televizijski voditelj Tone Hočevar, znanstvena sodelavka na FDV in nekdanja sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina ter novinar Večera in asistent na FDV Blaž Petkovič.

Z videonagovorom sta prisotne in tiste, ki so okroglo mizo spremljali prek prenosa v živo, pozdravila tudi predsednik politične Renew Europe Stephane Sejourne in predsednica odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu Sabine Verheyen.

Med drugim so se pogovarjali o evropski zakonodaji na tem področju, predvsem aktu o svobodi medijev. Strinjali so se z mnenjem poslanke Joveve, da samo en zakonski predlog žal ne bo rešil vseh težav na medijskem področju, a poudarili, da je prav, da se zadeve premikajo v pravo smer. Poslanka, ki bo po vsej verjetnosti poročevalka pri sprejemanju akta v Evropskem parlamentu v imenu skupine Renew Europe, je zagotovila vso podporo pri oblikovanju besedila na način, da bo reševal čim večji obseg problematik na področju medijev, predvsem pa jim zagotavljal avtonomnost, svobodo, profesionalnost in čim boljše pogoje dela.

Grošelj je medtem izrazil zaskrbljenost, ker se moramo z vprašanjem svobode medijev in demokratičnih standardov soočati v Evropi  21. stoletja. Pri tem po njegovem mnenju ne gre spregledati dejstva, da je to proces, ki je načrten in tesno povezan z vse večjo radikalizacijo družbe. Tudi Slovenija ni imuna nanj. Pri tem je še poudaril, da bo medijski prostor, ki so ga sicer zasedali javni mediji, zasedel kapital s svojimi interesi, ki pa ne bo enak javnemu interesu.

Z njim se je strinjala tudi Tanja Kerševan Smokvina, ki pa je pozdravila to, da se trženjski vidik medijske zakonodaje premika v smeri večje zaščite demokratičnih standardov in človekovih pravic: »Znanstveno-raziskovalna sfera pozdravlja premik s strogo trženjskih pristopov v bolj znanstveni vidik na področju medijske zakonodaje.« Obenem je vesela večjega angažmaja in poguma Evropske komisije, saj so poskusi sprememb na medijskem področju velikokrat razvodeneli zaradi moči velikih lobijev in pristikov korporacij:

»Pogostokrat so ti začetni dobri nameni razvodeneli zaradi interesa držav članic in velikih korporacij, ki so vedno intenzivno lobirali.«

O tem, da je izredno pomembno aktivno spremljati spremembe na medijskem in zakonodajnem področju, ki ureja sektor medijev, pa je govoril Blaž Petkovič: »Pomembno se mi zdi, da vsakič, ko politika poskuša spreminjati zakonodajo, zastrižemo z ušesi. Da se vprašamo, kakšen je namen? Kaj želimo doseči s temi spremembami? Kaj je v ozadju? Kdo tukaj pomaga? Kdo lobira? Skratka, v našem prostoru smo imeli tudi toliko poskusov, ko nismo vedeli, kaj se dogaja v ozadju, da res moramo biti na preži in gledati, kaj se dogaja z medijsko politiko.«

Tone Hočevar je menil, da v Sloveniji doslej nismo uspeli pripeljati do konca nobene medijske zakonodaje zato, ker je vodilnim mnogokrat to ustrezalo:

»Zlasti govorim o javnih medijih in zlasti o RTV. In nobena stranka doslej ni znala stopiti na zavoro, oziroma imela toliko gasa, da bi to speljala do konca.«

Dogodek so govorci zaključili v upanju, da se bo situacija tokrat vendarle spremenila na bolje tako z zakonodajnimi spremembami na nacionalni kot na evropski ravni. Razpravo je poslanka Joveva sklenila z mislijo, da se mora politiko odstraniti iz organov upravljanja, zagotoviti zadostno število varovalk na vseh ravneh za vzdržno neodvisnost javnih medijev, zagotoviti pogoje reproduciranja kulture profesionalizma na javnih servisih ter zagotoviti ne le finančno vzdržnost in neodvisnost, temveč tudi ohranjanje gledanosti in vpliva kritičnega poročanja v javnih servisih v kontekstu aktualnega tehnološkega sveta ter odvračanju dezinformacij, groženj novinarjem in rušenju njihove kredibilnosti.

Pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.