Morda se bere iztrošeno, vendar ne glede na to, lahko s polno odgovornostjo rečem, Evropa in z njo Slovenija sta na pomembnem razpotju. Še posebej EU se sooča z največjim, morda celo eksistencialnim, izzivom. Pred nami je izziv dvojne preobrazbe EU. Prva je zunanjepolitična in druga notranje-institucionalna. Zunanjepolitična zahteva prilagoditev novi mednarodni realnosti, ki jo pooseblja vojna v Ukrajini, ki je prva vojna deglobalizacije in prva vojna, v kateri smo na Zahodu spoznali, da ne obstaja ena, ampak, več mednarodnih skupnosti. Po finančni krizi in pandemiji COVID-19 ter v senci vojne v Ukrajini pospešeno nastaja svet imperijev, svet velikih globalnih sil. EU si mora v tem porajajočem se svetu lastno mesto šele izboriti. A svet, ki nastaja, ni svet idealov in vrednot, na katerih temelji EU. Niti ni to svet načel zapisanih v Ustanovni listini OZN, niti svet svobodne trgovine in liberalne ureditve mednarodnih odnosov, h kateri smo Evropejci strmeli in upali ob koncu hladne vojne. To ni svet Fukujamovega Konca zgodovine, ampak paradoksalno svet, v katerem nastaja na trenutke celo preveč zgodovine istočasno. Nastaja svet surovega in brezobzirnega tekmovanja moči, z le malo pravili, kjer medsebojni odnosi niso plod pravil in dogovorov, ampak odraz brezobzirne vezane trgovine moči, interesov in ambicij. Gre za svet, v katerem ideja univerzalnih človekovih pravic, če je kdaj to sploh bila, ni več univerzalna. A ta svet ni samo okoli nas; aktivno preko erozije človekovih pravic in državljanskih svoboščin vstopa v samo EU. Celo digitalni svet, veliko demokratično upanje devetdesetih, ni postal prostor globalne svobode, ampak je vedno bolj avtoritarno zamejen s požarnimi zidovi diktatur in prostor širjenja populističnih, lažnih novic in izražanja najnižjih človeških čustev in hotenj. Gre za svet, ki je vse manj iskreno demokratičen in vse bolj avtoritaren.

A v prilagajanju tej realnosti EU ne sme stopiti v past preoblikovanja v še enega izmed imperialnih centrov moči, temveč mora postati center moči, ki temelji na uresničevanju in varovanju vrednot in načel, ki so v temeljih ideje združene Evrope. Zato ni ključno vprašanje prihodnosti ali Združene države Evrope ali bolj ali manj ohlapna konfederacija. V temelju gre za vprašanje, ali bo EU sebe preoblikovala na način, da bodo vse manifestacije njenega zunanjepolitičnega pložaja, vključno z varnostno-obrambno komponento, odsevale zavezanost demokraciji in liberalni demokratični družbeni ureditvi, multilateralizmu, odprtosti, ideji univerzalnih človekovih pravic in splošni pogodbeni ter pravni ureditvi mednarodnih odnosov. Zato vprašanje mednarodnega položaja EU ni tehnično vprašanje, koliko tankov in vojakov bo v skupni evropski obrambi, ampak predvsem vprašanje ravni demokratičnosti EU. Konkretneje, ali bomo dejansko živeli vrednote in načela, na katerih bomo gradili skupni evropski prostor in posledično na tem gradili in utrjevali svoj mednarodni politični položaj.

To pa nas pripelje do druge, notranje, demokratične revitalizacije EU. EU se nedvoumno sooča z vzponom skrajno desnih, populističnih in avtoritarnih idej zakrinkanih pod masko iliberalizma, ki pa so vse v osnovi perverzna reciklaža avtoritarnih političnih idej, ki so v svojih ideoloških temeljih nepomirljiv sovražnik ideji EU, kaj šele njenim vrednotam in načelom. Ker je EU oblikovana na ideji popolnega zavračanja avtoritarnih in nedemokratičnih političnih idej, ki so pahnile Evropo in svet v drugo svetovno vojno z vsemi njenimi strahovitimi posledicami, je sožitje s temi idejami, kateremu smo danes priča, popolnoma nesprejemljivo. A to je posledica politike pomiritve, ki jo je poosebljala kanclerka Merkel, ki je za ceno navidezne enotnosti in ohranjanja status quo omogočala razraščanje in krepitev avtoritarizma znotraj EU. Ta pomiritvena politika je evropske varuhe pogodbenih vrednot in načel onemogočila, da bi se odzvali na avtoritarne politike Orbana, Kacyznskega, Janše in drugih. Pa čeprav so ti s svojimi politikami rušili same temelje EU. Rušili so temeljna načela vladavine prava, zatirali novinarsko svobodo in uničevali neodvisnost medijev, sodstva in pravosodja nasploh ter brezsramno zlorabljali institucij države. In te politike, skozi blokade in zlorabe pogodbenih mehanizmov ter izigravanje odločitev evropskih institucij, vključno z ignoriranje odločitev sodišč, prenašajo tudi na raven EU.

Da EU ne more več tako naprej, je jasno veliki večini Evropejk in Evropejcev, kar opozarjajo sklepi Konference o prihodnosti Evrope. Zato potrebujemo EU, ki bo svojo moč črpala iz dejanskega spoštovanja in uresničevanja najvišjih demokratičnih standardov in načel. To bo moč, ki bo delovala notranje povezovalno in dajala EU potrebno moč, za delovanje v sodobnem mednarodnem okolju. Rabimo torej EU, ki bo odraz potreb in pričakovanj Evropejk in Evropejcev, ki želijo, da je to skupnost, v kateri bo zagotovljena najvišja raven varstva človekovih in državljanskih pravic, socialnega varstva in zdravstvene oskrbe, pogojev dela in blagostanja za vse. Prostor, kjer vsak posameznik in skupnost ohranjata in razvijata lastne identitete, ambicije in želje. In samo takšna EU bo lahko globalni igralec brez konkurence. Zato je v trenutku, ko se krepi politična volja za spremembe na evropski ravni, pomembneje od vprašanje nadnacionalnih list in glasovanja v Svetu EU, vprašanje, kakšno EU želimo. Zakaj odgovor na to, nam bo podal tudi odgovor na to, kakšne pogodbene in institucionalne spremembe potrebujemo.

Za Slovenijo so prihajajoče spremembe čas priložnosti. Priložnosti, da se Slovenija po obdobju demokratičnega nazadovanja, deficita in drsenja v avtoritarnost ponovno utrdi kot demokratična država članica, ki želi biti aktivna sooblikovalka prihodnosti EU. Slovenija ima priložnost, da poda lastno vizijo evropske prihodnosti; seveda na način, da to, kar bo zagovarjala, tudi dejansko živi. Prvi korak pa je gotovo zavedanje, da je edina prihodnost Slovenije v izgradnji sodobne demokratične, socialne in odprte družbe.

 

Pred nami je zadnji dan volilne kampanje in v prihodnjih urah bo nastopil volilni molk. Naj bo dan volilnega molka dan za iskren pogled v retrovizor, dan za opominjanje na dogajanje v zadnjih dveh letih in dan za premislek, kako res želimo živeti v prihodnje.

Prav LMŠ je tista stranka, ki se je dokazala v boju proti naraščajočemu in razraščajočemu avtoritarizmu vladajoče koalicije in še posebej stranke SDS.

Razumem, da mnogim med nami različni bombončki in bombonjere lahko pomenijo veliko. A zavedati se je potrebno, da zastonj kosil ni nikjer in da bo račun za vse to še prispel – če sem malce ironičen, je verjetno že na pošti. Vsi zelo dobro vemo, da ja vsak kredit treba vrniti in četudi je pridobljen zelo ugodno, je še vedno dolžniško razmerje. Zato ne nasedajmo ceneni propagandi, kaj nam je vlada Janeza Janše dala, ker vse kar naj bi dala, je dala iz naših žepov in žepov prihajajočih generacij – tako rekoč je iz našega levega žepa vzela in nam dala v desni žep ter pri tem verjela, da nihče tega manevra ne bo opazil.

LMŠ je v času sodelovanja v vladi dokazala, da lahko skrbi za ljudi in za javne finance; davčno je razbremenila regres, v državnem proračunu, naši skupni »denarnici«, je pustila za sabo 225 milijonov evrov, ne rdečih številk. In prav ta proračunski presežek je aktualni vladi omogočil, da se je lahko zadolževala, kakor se je. Danes se ne more več, to jasno kažejo pričakovani donosi na slovensko 10-letno obveznico, ki so najvišji po letu 2017. Vem, kaj bodo rekli kritiki; ja, ampak bonitetne agencije pa pravijo drugače. Seveda, da pravijo drugače, a spomnite se, kaj so te iste agencije govorile še nekaj dni pred bankrotom Lehman Brothers leta 2008, nekaj dni pred krizo.

LMŠ je stranka, ki VREDNOTE zapisane v naši ustavi in temeljnih pogodbah EU, dejansko ŽIVI. Se spomnimo sendviča? Primerjajmo ga s kopico škandalov članov aktualne vlade od mask do kadrovanja, zlorab položaja, kazenskih postopkov, s solzivcem zaplinjene Ljubljane, pozabljenih in neplačanih hotelskih računov in še bi lahko našteval. In spomnimo se, kako je generalni sekretar stranke LMŠ prevzel vso odgovornost, medtem ko aktualna koalicija brutalno in surovo kadruje politično in nepotistično. LMŠ je garancija, da se bodo vrnili časi, ko bo kraja spet kaznovana. Vsaj z vidika politične odgovornosti pa bo bodo ponovno kaznovani tudi klici generalnih sekretarjev strank članom upravljanja podjetij.

LMŠ je garancija vrnitve v normalnost, ki je ni odnesel covid, ampak avtoritarna narava vlade Janeza Janše, kar potrjuje tudi nedavna analiza Freedom House, ki je bila, tega ne pozabimo, nosilka ameriškega boja proti nacizmu in fašizmu v štiridesetih prejšnjega stoletja.

LMŠ je stranka, ki je z odlično ekipo poslank in poslancev že do sedaj dokazala, da ima trden program in ponuja lahko ponudi rešitve, ki bodo Slovenijo ohranile kot odprto, svobodno, socialno in k razvoju usmerjeno državo in družbo. Da bo Slovenija država, v kateri lahko vsakdo razvije vse svoje talente in potenciale, ne glede na politično ali etnično pripadnost, ne glede na spolno usmeritev, ne glede na socialni položaj ali katerokoli drugo lastnost ali značilnost. Za Slovenijo, ki bo imela dobro in uspešno javno šolstvo, ki bo vsem otrokom omogočil, da razvijajo celoten nabor svojih talentov, ne glede na gmotni položaj svojih staršev. Za Slovenijo s svobodnimi in neodvisnimi mediji, kjer pravica do svobode govora in pravna država, nista politična puhlica ampak vrednota in norma. Za javno zdravstvo, v katerem bo zdravje pravica vseh državljank in državljanov in ne tržna dobrina za profite zavarovalnic in zasebnikov. Za odprto, konkurenčno ter razvojno gospodarstvo, ki bo skozi dvig dodane vrednosti, zagotavljalo blagostanje nas vseh in ne bo temeljilo na ekscesnem zadolževanju, ki nas je že pahnilo v krizo pred desetletjem.

Glas za LMŠ, je glas za normalno, odprto in razvojno naravnano Slovenijo. 

Za LMŠ bom volil, ker mi je mar.    

Ukrajinska tragedija postavlja številna vprašanja in izzive. Poleg mnogih drugih je  predvsem izstopajoča energetska ranljivost EU in v tem okviru tudi Slovenije. Težave z energetiko pa je pokazalo še na  presenetljivo visoko raven prehranske ranljivosti. Morda bi lahko rekli, da gre za neuspeh Skupne kmetijske politike (SKP), ki je bila od ustanovitve EU, v njenem samem bistvu, pa temu ni tako. SKP je dejansko evropska zgodba o uspehu, saj je Evropi v povojnem času zagotovila potrebne in dostopne količine hrane. A z globalizacijo, se je primerna naloga SKP, torej prehranska varnost, spremenila in v ospredje je prišlo predvsem vprašanje tržne konkurenčnosti proizvodnje hrane in v zadnjem času tudi vprašanje, njene okoljske in podnebne sprejemljivosti. Ruska agresija na Ukrajino, torej spopad dveh ključnih globalnih proizvajalk hrane, pa je ponovno odprla vprašanje prehranske varnosti ob hkratnem okoljsko-podnebnem izzivu. Izbira, ki je pred nami, je politično in tudi humanistično gledano zelo huda.

 

Ne ukrepanje lahko privede ne samo do dviga cen v EU, ampak do lakote v določenih delih sveta, to pa ima lahko nepredvidljive posledice za globalno stabilnost. Zato je pomembno, da je Evropski parlament v svoji nedavni resoluciji uspel najti kompromis, ki je politično težak in ki poskuša zagotoviti prehransko varnost, predvsem dostopnost hrane, za vse državljanke in državljane EU ter tudi globalno. Pri tem ne sme spregledati tudi okoljskega vidika. Pridelava hrane ima pomemben vpliv na okolje, zato mora EU še vedno slediti ohranjanju zastavljenih podnebnih in tudi biotskih ciljev v okviru Zelenega dogovora. V tem okviru tako parlament poziva Komisijo in države članice, naj preučijo in prilagodijo obstoječe nacionalne Strateške načrte za kmetijstvo in vzpostavijo pogoje in če je potrebno nacionalne mehanizem podpore kmetijski proizvodnji.

To ne pomeni, da se bistvo tudi evropske in slovenske kmetijske politike, ki sledi geslu »Od vil do vilic« spreminja, ampak gre za njeno prilagoditev trenutnim izzivom zagotavljanje prehranske varnosti oziroma povečanju obsega samozadostnosti, ki pa ne sme iti na račun okolja ali zastavljenih podnebnih ciljev.

Glavni izziv pred nami je zagotovitev nemotene kmetijske pridelave, zato mora država nujno izvesti naslednje ukrepe:

  • zagotoviti nižje cene dizla za kmetijska gospodarstva,
  • preko mehanizma blagovnih rezerv naj nakupi potrebna mineralna gnojiva in jih po subvencionirani ceni distribuira kmetijskim gospodarstvom,
  • skladno z Zakonom o gospodarskih družbah naj izvede ukrepe, ki bi omogočili, da država z lastniškim vstopom v Semenarno Ljubljana zagotovi ustrezne količine semen najprej za potrebe spomladanske in jesenske setve in semensko samozadostnost v prihodnje,
  • ustrezno naj okrepi mreže med kmetijami in trgovino, tako, da se bo okrepil odkup domačih pridelkov in živine, kar bo poleg stabilnih odkupnih cen, povečalo tudi kakovost hrane na slovenskem trgu.
  • spremeni naj sisteme javnega naročanja, da bodo javne inštitucije, kot so šole, vrtci in druge ustanove, lahko v še večji meri odkupovale hrano pridelano neposredno v lokalnem okolju, s čimer bi podprli tudi manjše pridelovalce hrane ter omogočili trajnostni razvoj kmetijskega sektorja.

 

Poleg nujnih kratkoročnih ukrepov pa je treba še naprej razvijati mehanizme za spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij ter kmete vključevati v nadaljnji razvoj politik za varovanje okolja in biotske raznovrstnosti.

Ocenjujem, da lahko s temi ukrepi ne samo ohranimo lastno pridelavo hrane, ampak jo celo okrepimo, naredimo konkurenčnejšo, predvsem pa kakovostnejšo. Časa je sicer malo, gotovo pa je to ena izmed prednostnih nalog nove vlade, saj obstoječa raje, kot reševanje akutnih in zahtevnih problemov, pred katerimi je država in družba, deli za našo skupno prihodnost zelo drage bombonjere.

 

Dr. Klemen Grošelj

 

Evropski poslanec iz vrst evropskih liberalcev RENEW EUROPE / LMŠ je na velenjski televiziji VTV v oddaji z imenom »Enotnost Evropske unije kot pogoj za boljšo prihodnost« podal svoja stališča in poglede glede dogajanja v Ukrajini.

Dr. Grošelj je izpostavil, da ga izjemno žalosti, da je prišlo do ruske agresije na Ukrajino, pri čemer najostreje obsoja napad Rusije. Za Putinovo agresijo ne vidi nobene racionalne razlage. Ob tem je poudaril, da pa EU nikoli v zgodovini ni ukrepala tako enotno in ostro zoper državo agresorko, kar bo nedvoumno spremenilo položaj Unije v geopolitičnem prostoru. »Moramo pričakovati, da bomo posledice teh sankcij čutili preko povišanja cen energentov, a ne glede na to druge poti kot sankcije v danem trenutku ni bilo. In to Rusija najbolj občuti. Želim si, da se to tragično prelivanje krvi čimprej ustavi.«

 

“Glede na situacijo je sicer težko reči, da nas lahko veseli a vseeno pozdravljam enotnost Unije in vseh njenih držav članic, ko gre za agresijo Rusije na Ukrajino. Lahko rečem, da me je t enotnost presenetila, saj smo bili doslej priča precejšnim “solo akcijam” nekaterih držav , žal se je doslej dvojčku, Madžarske in Poljske v zadnjem času vse prevečkrat pridruževala tudi Slovenija.” je sklenil dr. Grošelj

 

Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem prispevku

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je v oddaji z naslovom “Kakšna bo prihodnost Evropske unije?”, ki je naslovila varnostna vprašanja v luči ruske agresije na Ukrajino, vprašanje iliberalnih sistemov na evropskih tleh in pomen energetske neodvisnosti.

 

Vsa prej omenjena področja so po Grošljevem mnenju med seboj močno prepletena. Nemalokrat smo v zadnjih letih bili priča, destabilizacije Evropske unije s strani nekaterih držav članic, pa tudi skrajnih gibanj, ki svojih simpatij do ruskega predsednika Putina niso skrivali. Žal  se je v zadnjem obdobju, vse do vojne v Ukrajini tudi Slovenija, vse prevečkrat znašla v t.i. klubu problematičnih. Vendar ne glede na dosedanje “soliranje” nekaterih so se na sankcije vsi odzvali enotno in hitro. Kot pravi evropski poslanec iz vrst RENEW EUROPE / LMŠ bi bil zgrožen, če temu ne bi bilo tako, saj je prav Unija bila zgrajena na temelju posledic II. svetovne vojen in s ciljem zagotavljanja trajnega miru. Ukrajinska tragedija po Grošljevem mnenju kaže kako energetsko odvisna je EU in , da je edini izhod iz nenehne odvisnosti, doseganje ciljev Zelenega dogovora. Zaveda se, da bodo začetki težki, celo za mnoge boleči a so nujni. Alternative kot pravi Evropejci kot tudi preostali del sveta nimamo.

 

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je poudaril pomen geotermalnega potenciala, zlasti na severovzhodnem delu Slovenije. Pritrdil je, da si zanesljivega vira energije v Sloveniji ne moremo predstavljati brez jedrske energije. »O tem, ali bomo gradili en velik reaktor ali več manjših po zgledu Francije, pa je potrebno poslušati stroko in vse deležnike vključiti v omenjeni proces,« je še dodal. Po njegovi oceni se bodo stvari nekoliko spremenile v luči dogajanja v Ukrajini in sprejetih sankcij, zato bodo kmalu na mizi predlogi, kako in koliko sredstev bo EU namenila tako prehodnim energentom kot tudi – še bolj pomembno – trajno zelenim virom energije. Vendar se cilj ne sme spremeniti, lahko in moramo pa morda spremeniti načine, kako do zastavljenega, je še opozoril dr. Grošelj.

 

Evropski poslanec iz vrst LMŠ / RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj je v soboto 19.2.2022, v Kamniku, gostil srečanje z imenom “Vloga liberalizma po epidemiji”. Skupaj z Matejem Špeharjem, Petro Mišič, Matjažem Kosmačem ter Dejanom Jefimom. Strinjali so se, da je čas epidemije z virusom COVID-19 je bržkone razgalil vse pomanjkljivosti družbenih sistemov in podsistemov. Hkrati pa je dal veter v jadra avtokratom in populističnim politikam, ki na zahtevna vprašanja odgovarjajo s skrajnimi izključevalnimi stališči. Četudi je bilo v prvem valu jasno, da lahko velike krize premagamo samo s solidarnostjo, vključevanjem in verodostojnimi informacijami lahko opazimo, da nekateri žal avtokracijo vseeno vidijo kot edino možnost. Liberalizem v ospredje postavlja človeka z vso svobodo njegovih pogledov na družbo ter vlogo njega samega v tej. Poudarjajo, da je liberalizem obenem  vključujoč in protiutež skrajnostim, stavi na dialog in vključevanje slehernika v skupnost.

 

Uvodoma je dr. Grošelj zbrane pozdravil in poudaril pomen liberalnih vrednost za nadaljni razvoj Evropske unije. Prepričan je, da so skrajna stališča, katerim smo lahko priča na žalost tudi v Evropskem parlamentu izraz vse besede in nemoči populistov, ki ne najdejo političnih, pravnih ali siceršnjih argumentov v razpravah in odgovarjajo z retoriko, ki je značilna za trideseta leta prejšnje stoletja in za katero smo menili, da je ostala na pogorišču 2. svetovne vojne. Samo močna civilna družba, visoka raven aktivnega državljanstva in vključenost vseh deležnikov v korekcijske procese po Grošljevem mnenju, lahko prinesejo dobre rezultate. Volitve pa so tisti mehanizem, katerega mora družba izkoristiti, je sklenil evropski poslanec.

 

Kosmač in Špehar  sta izpostavila pomen in pasti socialnih omrežij. Gre po njunem mnenju za odlično orodje, ki v osnovi nudi uporabnikom boljšo povezanost a hkrati so v zadnjem času postala med drugim tudi orodje za politična sporočila. Vendar pa opozarjata, da moramo biti posebej pozorni na t.i. lažne novice. Predvsem je pomembno preveriti vir informacije ali v primeru socialnih omrežij račun iz katerega prihajajo, hkrati se o določeni tematiki  informacije poiskati na ostalih virih. Sovražni govor je nekaj, s čimer so lastniki socialnih omrežij se podrobneje začeli ukvarjati po tragičnem dogodku v okviru ameriških volitev, vendar pa mora v prvi vrsti vsak posameznik poskrbeti, da se na tovrstne pravokacije ne odzove. Hkrati pa bodo morala socialna omrežja še mnogo postoriti na verifikaciji uporabniških račun, kajti problematika “fake profilov” postaja vse večja. Varovanje podatkov, katere s pridom izrabljajo algoritmi socialnih omrežij pa je še eno v nizu pomembnih vprašanj tudi iz vidika zasebnosti, katerega bo morala EU še naprej dosledno obravnavati in poiskati ustrezne rešitve je opoziril Jefim.

 

Javni nastopi so tisti, ki prepričajo volivke in volivce, zato je za ohranitev liberalnih vrednot izjemno pomembno, da sporočila s katerim branimo svobodo človeka in skupnosti kot celote prodrejo v javnost. Po mnenju Mišičeve morajo temeljne liberalne vrednote biti enotne v vsej Evropski uniji in v skladu s tem je potrebno poenotenje v skupni in predvsem enotni komunikaciji le teh. Pozdravila je dejstvo, da so sorodne liberalne stranke po vsej EU vpete tudi v krovne liberalne organizacije a hkrati opozarja, da nemalokrat v luči potrebe nacionalnih politik ne prevladajo liberalna sporočila. Gre po njenem mnenju za izjemno priložnost, da po epidemiji liberalizem prodre v ospredje, saj so se ravno v času hude zdravstvene krize populistična in skrajna sporočila izkazala za neuspešna, tako je prevladala skrb za sočloveka in ne politika razdvajanja in nenehnega obtoževanja.

 

Evropski poslanec iz vrst LMŠ / RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj je v soboto 29.1.2022, v Kamniku, gostil srečanje z imenom “Renew goes local”, kjer je bilo največ poudarka na razvoju ter pomenu liberalno demokratičnih vrednot. Skupaj z gosti Dr. Alemom Maksutijem, Matjažem Steržetom, Matejem Špeharjem ter predsednikom stranke LMŠ Marjanom Šarcem so zbranim podali svoja videnja in poglede o nujnosti spoštovanja vladavine prava, demokratičnih načel ter pomenu vključevanja civilne družbe.

Dr. Grošelj je zbranim predstavil vlogo liberalne politične skupine Renew Europe v Evropskem Parlamentu, kot tudi vlogo stranke LMŠ znotraj same politične skupine. Renew Europe je kot tretja največja politična skupina pomemben dejavnik  v procesu priprave in sprejemanja zakonodajnih predlogov. Izpostavil je ključna področja, ki bodo močno vplivala na odnos do varovanja okolja, kot je denimo Fit for 55. Ni izpustil razvojne priložnosti v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, kjer bo po besedah evropskega poslanca najpomembneje vlagati v raziskave, razvoj ter znanost. Kot pravi je prepričan, da lahko samo na temeljih demokratičnih vrednot in doslednem upoštevanju vladavine prava Unija, s čimer tudi njene članice, naredijo preboj.

Sterže je opozoril na pomen medgeneracijskega sodelovanja ter vloge mladih v političnem prostoru. Prepričan je, da morajo biti izhodišče evropske vrednote, če želimo uspešno spodbujati aktivno državljanstvo pri ljudeh. Medijski prostor ponuja raznolikost in mladi zagotovo več informacij o delovanju političnih strank dobijo na spletu, natančneje na socialnih omrežjih, starejši pa v t.i. konvencionalnih oblikah medijev. Primarna naloga, političnih strank pa mora biti medgeneracijski preplet informacij, zato so zaželeni podmladki ali seniorske skupine v strankah.

Dr. Maksuti je zbranim približal svoj pogled liberalne prihodnosti. Po njegovem mnenju je liberalni prostor tisti, ki bo uspešno odgovoril na vse vrste ekstremizma v družbi. Saj v ospredje postavlja človeka, z vsemi svojimi svoboščinami, hkrati pa skrbi za socialno blaginjo slehernika, ne glede na njegov status v družbi. Opozoril je na porast iliberalnih gibanj v Evropi, kamor se žal  v zadnjem obdobju umešča tudi Slovenija. Tako so denimo v neliberalnih sistemih ogrožene svobodne in poštene volitve, delitev oblasti, pravna država oz. vladavina prava, varovanje temeljnih človekovih pravic ter svobodni mediji. Liberalna prihodnost Evrope, bi se po njegovem mnenju morala odražati med drugim tudi v tem tako, da posnema dosežke povojno demokratično državno blaginjo, ki bi se morala preslikati na nadnacionalno raven.

Evropska poslanca iz vrst LMŠ / RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta ob današnji izvolitvi nove predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola izrazila veliko zadovoljstvo, da omenjeno funkcijo po dolgih letih ponovno zaseda ženska. Kot pojasnujeta, sta prepričana , da bo slednje pripomoglo k večjemu angažmaju v luči zavzemanja za večjo enakopravnost. Med drugim pričakujeta od nove predsednice tudi krepitev vloge Evropskega parlamenta v odnosu do Evropske komisijie in Sveta EU.

 

Izjava ob izvolitvi predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola

“Izvolitev nove predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola je rezultat političnega dogovora treh največjih proevropskih političnih skupin o sodelovanju do zaključka mandata aktualnega sklica parlamenta.

 

Vsekakor naju veseli, da je za krmilom parlamenta po dolgih letih ponovno ženska, kar bo med drugim zagotovo dalo dodaten zagon zavzemanju za višjo raven enakopravnosti v EU. Hkrati pa v tej luči izpostavljava jasno pričakovanje, da bo nova predsednica premogla osebno in politično voljo kredibilnega ter odločnega zastopanja stališč Evropskega parlamenta, zlasti glede vprašanj, o katerih ima različna osebna ali ideološka stališča. Tukaj opozarjava zlasti na področje pravic žensk, še posebej pravice do odločanja o lastnem telesu oziroma pravice do splava, o kateri je Evropski parlament že sprejel zelo jasno stališče, glede te pravice pa ima nova predsednica lastno odklonilno stališče, česar – poudarjava – ne odobravava.

 

Tu je še vprašanje vladavine prava, ki seveda ostaja pomembno ne le v okviru varstva temeljnih vrednot EU in državljanskih pravic, pač pa postaja ključno vprašanje nadaljnjega razvoja EU. To izpostavljava v prvi vrsti zaradi dejstva, da politična skupina nove predsednice, Evropska ljudska stranka, pri tem večkrat zagovarja politična stališča, ki so za naju popolnoma nesprejemljiva. Zato pričakujeva, da bo predsednica Metsola nadaljevala po poti pokojnega predsednika Davida Sassolija.

 

Glede na njene dosedanje javne nastope se nadejava tudi, da bo pospešila že začete organizacijske spremembe v delovanju parlamenta, predvsem v smeri bolj vsebinskih razprav na plenarnih zasedanjih. Prav tako pomemben del njenih nalog bo zagovarjanje in krepitev položaja Evropskega parlamenta, predvsem v odnosu do Sveta EU kot sozakonodajalca, ter v odnosu do Evropske komisije, zlasti z vidika nadzorstvene funkcije parlamenta.”

 

Spoštovane Litijanke, spoštovani Litijani!

 

Vsem, ki želijo ustvariti nasproten vtis, sporočam, da nisem pozabil na domači kraj. Moji načrti aktivnosti so, žal, v pretežni meri, tako kot življenja nas vseh, pogojeni z epidemiološkimi razmerami. In kot vidimo, so te razmere v naši domovini med slabšimi v Evropi. Vendar to ni ovira, da pri svojem delu ne bi upošteval tudi interesov lastnega kraja in regije. Nasprotno; ko sprejemam odločitve, izhajam iz tega, kaj je dobro za Litijo, Zasavje in Slovenijo. Nazoren primer tega je Sklad za pravični prehod, kjer smo uspeli oblikovati merila, po katerih je do sredstev upravičeno tudi Zasavje. Pogajanja s kolegi, ki so želeli več sredstev nameniti drugim evropskim regijam, so bila zelo zahtevna, vendar smo uspeli.

Svoje delo bom z ekipo soobčankam in soobčanom z veseljem predstavil na dogodku v Litiji, takoj ko bodo epidemiološke razmere to dovoljevale. Tokrat pa se na vas obračam, zaradi razjasnitve govoric, ki jih zlobni jeziki vztrajno širijo po domačem kraju. Govorijo, da naj bi evropski poslanec Grošelj v Litiji za svojo ženo kupil lokal. Sam to pripisujem predvolilni vročici ali pa morda strahu nekaterih pred konkurenco. Močno upam, da razlog ni preprosta zloba in prislovična slovenska »foušija«. No, kakršnikoli že bili razlogi, zelo jasno in odločno povem, da evropski poslanec Klemen Grošelj ni kupil lokala, ne v Litiji, ne v Sloveniji in ne kjerkoli drugje. Ne zase ne za svojo ženo.

Naj ob tem dodam, da sem vesel, da se v Litiji vlaga v novo gostinsko ponudbo in upam, da če se ta, ki vlaga, piše Grošelj, to zanj ne predstavlja ovire ali celo prepreke. Prepričan sem, da smo kljub norostim aktualne vlade, dovolj zrela in demokratična družba, da to ne predstavlja ovire.

 

Zavoljo nas vseh Vas vse še enkrat naprošam, da se zaradi epidemije, ki divja in žal terja preveč žrtev, odločite za cepljenje oziroma z najboljšimi nameni upoštevate veljavne epidemiološke ukrepe.

 

Klemen Grošelj,

Evropski poslanec

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je v imenu politične skupine Renew Europe zahteval razpravo v Evropskem parlamentu o trenutnih razmerah v BIH. Dr. Grošelj (RENEW EUROPE / LMŠ) je prav tako poročevalec v senci politične skupine Renew Europe za BIH. Prepričan je, da bo razprava evropskih parlamentarcev vsekakor jasno in nedvoumno sporočilo celotni regiji, da Evropska unija ne sprejema nacionalističnih politik, ki temeljijo na delitvah, saj kot pravi sam, so le te že privedle do najbolj krvavih vojn na Zahodnem Balkanu.

 

»Nedavna dogajanja v BiH, predvsem pa blokada institucij BiH ter grožnje z odcepitvijo Republike Srbske, sta BiH pripeljali do točke, ko je njeno delovanje in obstoj resno ogrožen. Zelo verjetno je to največja grožnja tako BiH in regiji, po podpisu Daytonskega sporazuma pred 26. leti. Razpravo sem predlagal, saj menim, da lahko s tem v regijo pošljemo zelo jasno sporočilo, da EU ne sprejema in ne more sprejeti preteklih nacionalističnih politik delitev, ki so že privedle do vojne v devetdesetih prejšnjega stoletja in da je tisto, kar BiH in celotna regija potrebujejo, delujoče državne institucije. Le te so namreč nujno potrebne za sprejemanje reform, ki morajo na eni strani voditi k dvigu blagostanja ljudi v regiji in na drugi strani krepiti mehanizme vladavine prava, predvsem neodvisnost sodišč in tožilstev, ki morajo postati nosilci boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki sta ključna dejavnika in preprečujeta napredek države in regije. Zato se bom še naprej prizadeval, da bo EU na eni strani dosegla, tudi z uvedbo sankcij zoper ključne akterje, umik groženj z razpadom BiH in dosegla deblokado institucij BiH ter tako začela proces nujnih sprememb volilne zakonodaje in ustavnih sprememb v skladu z odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice, priporočili Beneške komisije in ustavnega sodišča BiH. Po drugi strani pa tudi ukrepe v okviru mehanizmov, ki so EU na voljo, da sproži proces krepitve načel vladavine prava v državi, predvsem z zagotavljanjem neodvisnosti pravosodja.

Samo tako bomo zagotovili, da se bosta BiH in regija dejansko začeli približevati EU in s tem okrepila možnosti za njeno članstvo v EU. S tem pa bomo tudi zagotovili mir v državi in regiji, katere destabilizacija bi imela neposredne negativne učinke na Slovenijo, njen varnostni položaj, kakor tudi na naše gospodarstvo. Strateški cilj in interes Slovenije je, da je regija stabilna in mirna, predvsem pa Slovenija, kakor tudi EU, nikakor ne moreta sprejeti nikakršnih idej o razgradnji BiH, kaj šele groženj z odcepitvijo, kar bi vodilo v novo prelivanje krvi in trpljenje ljudi. V slovenskem in EU interesu je zato BiH, katere institucije delujejo v skladu z dogovorjenim ustavnim redom in ki so sposobne sprejemati in izvajati nujno potrebne reforme, ki bodo posledično BiH omogočile približevanje EU. Z resnim in dokazljivim uresničevanjem reform, pa bo BiH in posledično tudi celotna regija, uspela preseči skepticizem, ki vlada v nekaterih državah članicah EU glede nadaljnje širitve EU.«