Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (LMŠ/RE) je danes, četrtek 12.10.2020 naslovil pismo na komisarko Ylvo Johansson in komisarja Margaritis Schinas z naslovom Finančna podpora lokalnim obmejnim skupnostim, prizadetim zaradi ilegalnih migracij. Dr. Grošelj v pismu opozarja na breme, ki ga obmejne lokalne skupnosti nosijo pod pritiskom neurejenih in ilegalnih migracij. Prav tako navaja, da povečane količine odpadkov dodatno bremenijo lokalne ekosisteme in povzročajo resne okoljske težave. Tako osemnajst evropskih poslancev poziva k dopolnitvi Migracijskega pakta z oblikovanjem finančnega programa, ki bi bil posebej osredotočen na okrevanje in razvoj obmejnih regij, ki so pod pritiskom nezakonitih in neurejenih migracij. Prepričani so, da je čas, ko mora EU pokazati jasno in nedvoumno simbolno in konkretno materialno sporočilo tem lokalnim skupnostim, da EU skrbi za dobrobit vseh svojih državljanov, zlasti tistih, ki nosijo največji del bremena.

Pismo naslovljeno na komisarko Ylvo Johansson in komisarja Margaritisa Schinasa

 

Zadeva: Finančna podpora lokalnim obmejnim skupnostim, prizadetim zaradi ilegalnih migracij

 

 

Spoštovana komisarka Johansson,

Spoštovani komisar Schinas,

 

Migracijska kriza skupaj s pandemijo COVID-19 ima na lokalne obmejne skupnosti na zunanjih mejah EU in mejah med državami članicami, ki so pod pritiskom nereguliranih in nezakonitih migracij, uničujoče posledice. Te regije in lokalne skupnosti ter občine nosijo daleč največje breme migracijskih tokov in se po njihovem lastnem mnenju vsakodnevno nahajajo na prvi liniji migracijske politike EU.

 

Navedene lokalne skupnosti se soočajo s pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, kot so zdravstvene storitve, socialne storitve idr. Osnovna infrastruktura, ki je že tako nerazvita ali v slabem stanju, je dodatno obremenjena s prenatrpanostjo in nenehno namestitvijo policijskih in vojaških vozil, medtem ko povečane količine odpadkov dodatno bremenijo lokalne ekosisteme in povzročajo resne okoljske težave. Poleg tega je praviloma velika večina navedenih obmejnih skupnosti v manj ali slabo razvitih območjih, zaradi česar ti obsežni socialni, gospodarski in okoljski izzivi pomembno negativno vplivajo na vsakdanje življenje tamkajšnjih prebivalcev, ki se zaradi tega počutijo pozabljene s strani EU.

 

Zato je sedaj ključnega pomena, da EU izkaže kar največjo raven solidarnosti do teh najbolj izpostavljenih obmejnih lokalnih skupnosti. Zato verjamemo, da je potrebno Migracijski pakt dopolniti z oblikovanjem finančnega programa, ki bi bil posebej osredotočen na okrevanje in razvoj obmejnih regij, ki so pod pritiskom nezakonitih in neurejenih migracij. Ta ciljno usmerjena finančna podpora, ki bi dopolnjevala sredstva, ki so bila že dodeljena državam članicam, ne bi predstavljala dodatnega bremena za EU glede na skupne načrtovane finančne izdatke EU, povezane z migracijskimi vprašanji. Bi pa tak program vsekakor imel izjemen pozitiven učinek na prizadete obmejne lokalne skupnosti.

 

Tovrstna neposredna evropska finančna sredstva za ranljive obmejne regije in lokalne skupnosti, niso zgolj svojevrstno povračilo škode, zaradi bremena neregurilanih migracij, ampak bi ta sredstva preprečila ali vsaj omilila nadaljnjo socialno in ekonomsko degradacijo teh skupnosti. Čas je, da EU pokaže jasno in nedvoumno simbolno in konkretno materialno sporočilo tem lokalnim skupnostim, da EU skrbi za dobrobit vseh svojih državljanov, zlasti tistih, ki nosijo največji del bremena. V teh izrednih in negotovih časih moramo zagotoviti, da se nihče ne bo počutil pozabljenega.

S spoštovanjem,

 

Klemen Grošelj  (Renew Europe, Slovenija)

Izaskun Bilbao Barandica (Renew Europe, Španija)

Franc Bogovič (EPP, Slovenija)

Milan Brglez (S&D, Slovenija)

Tanja Fajon (S&D, Slovenija)

Emmanouil Fragkos (ECR, Grčija)

Irena Joveva (Renew Europe, Slovenija)

Krzysztof Hetman (EPP, Poljska)

Karen Melchior (Renew Europe, Danska)

Ulrike Müller (Renew Europe, Nemčija)

Mauri Pekkarinen (Renew Europe, Finska)

Emil Radev (EPP, Bolgarija)

Karlo Ressler (EPP, Hrvaška)

Alfred Sant (S&D, Malta)

Ivan Vilibor Sinčić (NI, Hrvaška)

Nicolae Ștefănuță (Renew Europe, Romunija)

Elissavet Vozemberg-Vrionidi (EPP, Grčija)

Maria Walsh (EPP, Irska)

V petek 30.9.2020 je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (LMŠ/RE) naslovil pismo na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ter predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, z  naslovom  Podpora solventnosti evropskim podjetjem s poudarkom na mala in srednja podjetja. Pozivu, v katerem dr. Grošelj opozarja na nujnost implementacije mehanizma, ki bi nudil podporo plačilni sposobnosti v teh časih, ko so podjetja ravnati v skladu  s prejetimi ukrepi, mnogi so namreč tudi svoje dejavnosti morali zapreti v tem času, se je pridružilo 26 evropskih poslancev med njimi tudi 5 slovenskih.

 

Pismo z naslovom  “Podpora solventnosti evropskim podjetjem s poudarkom na mala in srednja podjetja”

 

Spoštovana predsednica Von der Leyen,

Spoštovani predsednik Michel,

 

 

Pred poletjem je Evropska komisija svarila, da bodo lahko evropska podjetja v letu 2020 poslovala z izgubo v višini 720 milijard EUR izgube, pri čemer 35% do 50% podjetij, morda ne bo imelo dovolj kapitala, za ohranitev lastne plačilne sposobnosti. Glede na navedeno globoko obžalujemo, da je politični dogovor o novem večletnem finančnem okviru, dosežen 21. julija 2020, izključil oblikovanje instrumenta za podporo plačilne sposobnosti.

V prvem valu pandemije COVID-19 so se vlade držav članic odzivale z obsežnim paketom ukrepov, ki so zagotovili visoko raven likvidnostne podpore, ki so preprečila stečaj ali propad številnih podjetij. S hitrim in obsežnim posegom, so države preprečile poglobitev recesije, saj nekateri podatki in ocene kažejo, da bil brez navedenih ukrepov padec BDP v leta 2020 morda za 3 ali 4 odstotne točke globlji.

Na žalost, je drugi val pandemije močno prizadel Evropo in vlade držav so prisiljene ponovno uvajati stroge epidemiološke ukrepe, kar je mnoga podjetja prisililo v zaprtje poslovanja. To neizogibno vodi v pomanjkanje likvidnosti, ki lahko v prihodnjih mesecih privede do plačilne nesposobnosti mnogih podjetij in sproži plaz stečajev.

 

Istočasno, pa se države članice soočajo z vedno večjimi omejitvami pri zagotavljanju sredstev za podporo gospodarstvu, kar dodatno omejuje možnosti likvidnostnih pomoči, ki naj bi preprečile plačilno nesposobnost podjetij. V svojem oktobrskem poročilu, tako Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da so lahko ukrepi, ki so namenjeni ohranjanju delovnih mest, moratoriji na plačilo dolgov, nepovratna sredstva in posojila, učinkoviti pri reševanju likvidnosti evropskih podjetij, vendar pa je doseg teh ukrepov, pri preprečevanju tveganja plačilne nesposobnosti podjetij, še posebej malih in srednjih podjetij (MSP) omejena.     

Zato vas pozivamo, da ponovno preučite in ocenite pomen vzpostavitve celovitega mehanizma podpore plačilni sposobnosti za evropska podjetja, še posebej mala in srednja podjetja, s čimer bi zagotovili enake pogoje poslovanja in možnosti dostopa do likvidnostnih sredstev podjetjem, ne glede na to, v kateri državi članici poslujejo oziroma delujejo. Da bi se lahko uspešno soočili z dolgoročnimi negativnimi učinki te krize, moramo z ukrepi in politikami narediti korak naprej. Poleg likvidnostne podpore moramo, zaradi posledic krize plačilno nesposobnim, a drugače uspešnim in stabilnim podjetjem, zagotoviti nadaljnje poslovanje z ukrepi kot so povračilo fiksnih stroškov, dokapitalizacija in prestrukturiranje dolgov.

 

Izjemnega pomena je, da se močna politična podpora, ki se je do zdaj zagotavljala evropskim podjetjem, ohrani in ostane trdna. Še pomembneje pa je, da se okrepi, prilagodi in podaljša z oblikovanjem namenskega instrumenta, ki vključuje nabor srednje in dolgoročnih ukrepov, ki bodo pomagala podjetjem ostati plačilno sposobna.  To ni nujno potrebno, samo zaradi zagotavljanja preživetja najbolj produktivnega in trdnega dela evropskega gospodarstva, ki ga tvorijo mala in srednja podjetja, marveč tudi za ohranjanje njihove globalne konkurenčnosti in zmožnosti ustvarjanja delovnih mest v času po koncu pandemije.

 

 

S spoštovanjem,

 

Klemen GROŠELJ (Renew Europe, Slovenija)

 

Barry ANDREWS (Renew Europe, Irska)

 

Franc BOGOVIČ (EPP, Slovenija)

 

Vlad-Marius BOTOŞ (Renew Europe, Romunija)

 

Milan BRGLEZ (S&D, Slovenija)

 

Jordi CAÑAS, (Renew Europe, Španija)

 

Katalin CSEH (Renew Europe, Madžarska)

 

Nicola DANTI (Renew Europe, Italija)

 

Salvatore DE MEO (EPP, Italija)

 

Tanja FAJON (S&D, Slovenija)

 

Emmanouil FRAGKOS (ECR, Grčija)

 

Alexis GEORGOULIS (GUE/NGL, Grčija)

 

Helmut GEUKING (ECR, Nemčija)

 

Maria GRAPINI (S&D, Romunija)

 

Cristophe GRUDLER (Renew Europe, Francija)

 

Romana JERKOVIĆ (S&D, Hrvaška)

 

Irena JOVEVA (Renew Europe, Slovenija)

 

Billy KELLEHER (Renew Europe, Irska)

 

Gilles LEBRETON (ID, Francija)

 

Ulrike MÜLLER (Renew Europe, Nemčija)

 

Ljudmila NOVAK (EPP, Slovenija)

 

Michal ŠIMEČKA (Renew Europe, Slovaška)

 

Ivan Vilibor SINČIĆ (NI, Hrvaška)

 

Ivan  ŠTEFANEC (EPP, Slovška)

 

Inese VAIDERE (EPP, Latvija)

 

Maria WALSH (EPP, Irska)

 

Pernille WEISS (EPP, Danska)

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva (LMŠ/RE) sta se odzvala na umetniško instalacijo pred prostori Ministrstva za kulturo. Slednja je namreč pri delu politike požela zgražanje, pri čemer minister za kulturo celo meni, da gre za nedvoumno grožnjo tako njemu kot vsem uradnikom, ki opravljajo svoje delo.  Grošelj in Joveva poudarjata, da je nedavna umetniška instalacija predvsem odraz družbenega in političnega okolja, ki ga je ustvarila aktualna vlada. Po njunem mnenju gre tudi za odraz pritiska na slovensko kulturo, zlasti na kritično kulturno produkcijo. Hkrati pa dodajata, da kot vselej jasno zavračata in obsojata vsakršno grožnjo s silo in nasiljem, ne glede na to, od kod grožnja prihaja.

 

 

 

Odziv  evropskih poslancev Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja na nedavno dogajanje pred prostori ministrstva za kulturo

“Razpravo in javne polemike okoli nedavne umetniške instalacije pred prostori ministrstva za kulturo vidiva predvsem kot odraz družbenega in političnega okolja, ki ga je s svojimi dejanji in potezami v pretežni meri oblikovala aktualna vlada. Zato je bila omenjena protestna akcija po najinem mnenju predvsem odraz pritiska, ki ga aktualna vlada izvaja nad slovensko kulturo, še posebej neodvisno kritično kulturno produkcijo. Ker pa gre v konkretnem primeru za sodobno umetniško delo, to seveda nima enoznačnega pomena in kot tako omogoča različne interpretacije, ki so prepuščene predvsem posameznikovi sposobnosti abstraktnega in simbolnega razmišljanja ter dojemanja lastnega položaja v svetu. Sama v tem delu ne vidiva grožnje visokim uslužbencem ministrstva za kulturo, temveč predvsem poziv k spremembi politike, katere cilj ne more in ne sme biti uničenje ali onemogočanje kulturne dejavnosti. Kultura je namreč v samem genomu slovenske države in državnosti, nenazadnje se to odraža tako v procesu njenega nastajanja kot tudi simbolno v naši državni himni. Ob tem naj še zelo jasno izpostaviva, da odločno zavračava in obsojava vsakršno grožnjo s silo in nasiljem, pa naj prihaja od visokih predstavnikov oblasti ali od kogarkoli v družbi.”

 

 

 

 

Foto: Žele

V petek 9.10.2020 se je dr. Klemen Grošelj (LMŠ/RE) na Kemijskem inštitutu udeležil okrogle mize z imenom Kdo bo razvil cepivo in zdravila, če ne znanstveniki? , ki sta jo pripravila Pisarna Evropskega parlamenta in Kemijski inštitut. Poleg evropskega poslana dr. Grošlja so pri okrogli mizi sodelovali tudi, dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan, dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, Franc Bogovič, evropski poslanec in Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

 

dr. Grošelj je izpostavil, da je ključno v Sloveniji spremeniti odnos do same znanosti. Vse prevečkrat je znanost, zlasti na področju financiranja obravnavana zelo podhranjeno. Na vložek v znanost je potrebno gledati kot na priložnost. Zagotovo pa ključnih premikov ne bo moč doseči brez jasne vizije in brez dolgoročnih investicij, pravi evropski poslanec.

Omenil je tudi, da nas na evropski ravni čakajo zaveze, kot so ogljična  nevtralnost ter digitalna transformacija in druge, katere brez znanosti kot panoge, ki bo nujni deležnik pri soustvarjanju in nadaljnemu razvoju, ne bo možno nikakor izpolniti. Poleg pomanjkanja vizije na področju znanosti in razvoj na nacionalni ravni pa zagotovo v oči bode premalo namenjenih sredstev na državni ravni.

Eno izmed rešitev vidi tudi v ustanovitvi tehnološke agencije, pri čemer opozarja, da naj le ta deluje po skandinavskem modelu, saj smo pred časom že imeli agencijo v sicer drugačni obliki in ni obrodila sadov. Trenutno imamo t.i. CRP (ciljno razvojne programe), ki pa so lahko rešitev v prvi fazi določenega projekta. Težave sedaj nastajajo, kot pravi, da od trenutka ko postavimo hipotezo, ne glede na okoliščine samega razvoja, ne smemo spreminjati poteka. Saj le to trenutno velja kot sprememba projekta, kar pa birokratsko močno oteži potek nadaljnih postopkov. Prepričan je, da bi s agencija s pravilno mero kompetence tovrstne anomalije lahko odpravila. Kot ključno pri ustanovitvi agencije je izpostavil, da mora delovati kot strokoven organ na čelu katerega bodo ljudje, znanstveniki, ki razvoj razumejo. Nikakor pa po Grošljevem mnenju tovrstne agencije ne more in ne sme voditi politično imenovan direktor.

 

Video prenos okrogle mize: https://www.facebook.com/watch/?v=428366141481356

 

Danes 7.10.2020 je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj ( LMŠ/RE) v okviru plenarnega zasedanja v Bruslju pozval naj Evropska unija enotno zahteva tako od  vojskujočih se strani, kot tudi njunih regionalnih sponzorjev, prekinitev oboroženih spopadov in začetek pogajanj za mirno rešitev krize. Prav tako je dr. Grošelj spomnil, da nedavne izkušnje kažejo, da ima enoten in odločen nastop EU velik učinek na mednarodnem parketu.

 

 

Govor evropskega poslanca dr. Klemna Grošlja na prvem oktobrskem plenarnem zasedanju v Bruslju

 

Spoštovani visoki predstavnik, EU se ponovno sooča s krizo v svoji neposredni soseščini. Tokrat vre na vedno nestabilnem Južnem Kavkazu, kjer se je ob pomoči Turčije, odmrznil konflikt za Gorski Karabah. Menim, da je prišel čas, ko mora EU končno pokazati različnim regionalnim igralcem, ki si želijo obnavljati takšne in drugačne imperialne sanje, ki so za vse druge navadna nočna mora, kje so meje naše potrpežljivosti. Zato pričakujem, da EU enotno zahteva tako od vojskujočih se strani, kot tudi njunih regionalnih sponzorjev, prekinitev oboroženih spopadov in začetek pogajanj za mirno rešitev krize. Ob tem pa jim moramo zelo jasno povedati, da v nasprotnem primeru sledijo obsežne gospodarske sankcije. Če kaj ima EU ogromno gospodarsko moč, predvsem v regijah v neposredni soseščini in nastopil je čas, da to tudi uporabi. Nedavne izkušnje kažejo, da enoten in odločen nastop EU ima učinek.

Evropski poslanec LMŠ/RE dr. Klemen Grošelj je včeraj 30.9.2020 v oddaji Odmevi poudaril, da je normiranje vladavine prava še kako pomembno za enotno in močno Evropsko unijo. Veseli ga, da poročilo določa jasne in nedvoumne standarde, ki so zagotovo temelj, na katerem počiva EU. Na vprašanje, ali omenjeno poročilo prinaša kakršne koli sankcije, je dejal, da trenutno poteka t.i. trialog na evropski ravni med Evropsko komisijo, Evropskim svetom ter Evropskim parlamentom, kjer pa je slednji zavzel jasno stališče, da pričakuje na področju vladavine prava robusten mehanizem, kar bi lahko privedlo tudi do sankcij zoper izplačilo sredstev državam članicam, ki kršijo temeljno vrednoto EU.

 

Poročilo se, kot pravi dr. Grošelj, jasno sklicuje na konkretne primere pri transparentnosti medijskega lastništva, pri čemer je jasno izpostavljen primer dveh medijev – gre za medijski imperij SDS.

 

Kot izjemno pomembno dejstvo izpostavlja tudi navedbe v poročilu, da  Evropska komisija ni zaznala, da bi bili preiskovalni organi neučinkoviti zaradi politične pristranskosti. Od vladajoče koalicije pričakuje, da vloži vse napore v smeri zagotavljanja več sredstev, kot tudi krepitve kadrovske podhranjenosti za samostojno in neodvisno delovanje institucij.

Izpostavil je tudi, da Evropska komisija v poročilu navaja, konkretno Kanglerjevo komisijo, kot primer, kako naj se ne posega politično v delovanje preiskovalnih organov. Torej poleg zagotavljanja ustreznih kadrovskih in finančnih sredstev, je kot pravi dr. Grošelj, ključno zaupanje in ne poseganje v neodvisnost teh organov.

 

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva ( LMŠ/RE) sta v skupnem odzivu zapisala:

“Dolgo pričakovana in nujno potrebna poročila o stanju vladavine prava posameznih držav članic v Evropski uniji pozdravljava. S skupno in objektivno metodologijo namreč vzpostavljajo enoten pregled stanja naših demokracij z uvedbo orodij, ki jih bo moč uporabiti pri prihodnjih finančnih mehanizmih in bodo služila kot preventivni ukrep pred zlorabo oblasti, korupcijo in vsesplošnim razkrojem demokratične družbe.

Poročilo za Slovenijo izpostavlja vrsto vprašanj, na katera vseskozi opozarjava, tudi v javnih nastopih. Občutno nazadovanje in negativna ocena medijskega prostora nista presenečenje, temveč odraz organiziranih kampanj ter strateških, brezobzirnih in nestrpnih napadov na neodvisnost medijev, ki jih ali podpirajo ali pa v njih celo sodelujejo tudi najvišji predstavniki aktualne vlade in vladne koalicije.

V zvezi s poročilom za našo državo bi opozorila še predvsem na znano problematiko finančne in kadrovske podhranjenosti nekaterih neodvisnih agencij, kot sta KPK in AKOS, pa tudi sodstvo. Bistven poudarek poročila so zaznavana vpletanja oziroma pritiski na neodvisne veje oblasti in uredniško politiko medijev. Ob tem poročilo posebej omenja negativen vpliv na neodvisnost in učinkovitost medijev, ki jih povzroča netransparentno lastništvo medijev in jasne podreditve nekaterih medijev eni politični stranki, kar dodatno poglablja nov predlog medijske zakonodaje, ter manjko jasnih specifičnih pravil, ki bi urejala konflikte interesov v naši medijski krajini. Poročilo med drugim omenja tudi problematiko kratkih rokov javne razprave predlaganih zakonodaj in poizkusov politike, kar državljanom onemogoča sooblikovanje zakonodaje.

Glede na to, v kakšnem “klubu” držav smo se pri tem znašli, bi se morala tudi koalicijskim partnerjem, še posebej tistim, ki se umeščajo v evropsko liberalno družino, postaviti prenekatera vprašanja. Toda, kot lahko vidimo že iz dosedanje vsakodnevne prakse, temu najbrž ne bo tako. Medtem, ko je poročilo do pravosodja zmerno kritično, pa se bojiva tudi, da bomo v prihodnosti – ravno zaradi politik in dejanj aktualne oblasti, predvsem pa njihovih posegov v neodvisnost ključnih institucij (policija in NPU, pritiski na državno tožilstvo itd.) – vendarle priča pospešeni institucionalni razgradnji (ali vsaj nadaljnjih poskusov razgradnje) temeljnih institucij vladavine prava v državi.”

Predlog Komisije predstavlja zahteven in kompleksen kompromis med državami članicami in močno odraža zahteve vzhodnih držav članic, ki niso pristale na obveze kvote razporejanja migrantov. Vključuje tri ključne izzive soočanja z ilegalnimi oziroma kot pravi komisija z ne upravljanimi migracijami. Vse tri ravni so med seboj tesno povezane in prepletene ter medsebojno pogojene. Gre za učinkovitejše sodelovanje z državami izvora migracij in tranzitnimi državami na pragu EU ter krepitev varovanja zunanjih meja, kar bo vse zahtevalo krepitev pristojnosti Unije, predvsem krepitev njenega mednarodnega položaja in posledično tudi Skupne zunanje in varnostne politike. Medtem ko tretji steber predstavlja sistem solidarnosti med državami članicami skozi sprejem prosilcev ali preko t.i. sponzorske sheme pri vračanju neuspešnih prosilcev za varstvo.

 


Predlog Komisije sicer pozdravljava z vidika, da poskuša poenotiti evropsko upravljanje z migracijami na predvidljiv, pragmatičen in realističen način ter se odločno postavi proti tihotapcem, ki so soodgovorni za tragedije na tranzicijski proti, a vendarle meniva, da številne dolgoročne izzive migracij ne naslavlja dovolj celovito. Medtem ko sicer obljublja hitrejše, enotno in bolj transparentno procesiranje azilnih prošenj ter poskuša preprečiti sporno vračanje migrantov (push-backs) znotraj Unije, se postavljajo etične dileme tudi glede vračanja in “reintegracije” v državo izvora v kratkem časovnem obdobju.

Glede na vse navedeno je prostora za bistvene spremembe paketa in iskanje nadaljnjega kompromisa zelo omejen. Še posebej, ker je na ta dogovor Komisija že navezala vprašanje prenove Schengena in reguliranih migracij, kjer pa so, zaradi demografske realnosti v vseh državah članicah, stališča med njimi bližja. Eden izmed izzivov bo gotovo, kako predlagane rešitve umestiti v kontekst mednarodnega prava in pogodbenih zavez tako Unije, kot tudi držav članic. Še bolj zahteven izziv, predvsem notranjepolitičen, za države članice pa bo solidarnostni mehanizem in t. i. sponzorstva. Tukaj Komisija predlaga rešitve, ki politično niso enostavne niti za zagovornike premestitev med državami članicami, kot tudi ne za zagovornike repatriacije do varstva neupravičenih prosilcev. Je pa potrebno gledati celoten paket tudi v kontekstu celovitih odnosov znotraj EU, saj bi neuspeh predlaganega paketa, poglobil prepad med jugom, vzhodom in jedrom Unije, če posebej, ob napovedi da ob neuspehu tega predloga novega v doglednem času ni moč pričakovati oziroma ta Komisija novega predloga ne bo predstavila.

Evropski poslanci smo v sredo v poročilu pozvali k večjemu nadzoru in transparentnosti pri izvozu orožja. V neobvezujočem poročilu, ki smo ga podprli s 341 glasovi za, 124 proti in 230 vzdržanimi, smo evropski poslanci zaradi vse večjega pomena EU pri proizvodnji orožja pozvali k okrepitvi javnega nadzora pri izvozu.

Državljani EU morajo biti bolje obveščeni o strateških odločitvah svojih vlad glede stvari, ki neposredno vplivajo na njihovo varnost.Za poročilo sem bil poročevalec v senci za svojo politično skupino Renew Europe  in skozi naporna poletna usklajevanja smo zagotovili večino za končno sprejetje pomembnega poročila.

Na plenarnem zasedanju sem tudi predstavil stališče politične skupine Renew Europe. Žal sem moral zaradi tehničnih težav pri prevanjanu parlament nagovoriti v angleškem jeziku.

Letno poročilo o izvozu orožja in vojaške opreme, je eno tistih, ki običajno razvname strasti in čustva, tako na ravni posameznika, kot tudi ideološko – politični ravni.Poročilo, je nedvoumno kompromis, ki odraža kompleksnost vprašanja. To sega vse do vprašanja pravice do samoobrambe države, zapisane v ustanovni listini Združenih narodov, pa vse do visokega ideala nenasilja v mednarodnih odnosih in težnje človeštva k globalnemu miru.

Poročilo lahko ocenimo, da odraža velik korak naprej, ki je bil storjen tako na ravni uniji, kot tudi na ravni posameznih držav članic, k preglednejšemu in enotnejšemu pristopu k izvozu orožja in vojaške opreme. Gre za vprašanje, ki je še vedno in bo še nekaj časa predvsem pristojnost posamezne države članice. A je hkrati tudi jasno in razvidno iz samega poročila, da je ne glede na to v EU potrebno postopoma in premišljeno kreniti na pot poenotenja politik izvoza orožja in vojaške opreme. To vključuje tudi vprašanje opreme in tehnologij dvojne namene. Vsekakor poročilo odseva napredek, ki je bil dosežen pri konvergenci tega področja med državami članicami.

Ne glede na to pa je pred nami vprašanje ali in kdaj naj bo narejen korak naprej. Še posebej v luči krepitve mednarodnega položaja EU in tudi naraščajočega obsega vlaganj unije na področju razvoja vojaške opreme, ki postaja s sodelovanjem med državami članicami in financiranjem s strani unije, vse bolj evropska.

Sam menim, da politični trenutek za uvedbo tega določila v pravni red unije to še ni dozorel, a počasi bo potrebno, še posebej z razvojem CSDP in povečevanjem števila ter obsega skupnih evropskih oborožitvenih programov, razmisliti tudi o tej možnosti.

Pri tem pa moramo tako na ravni EU, kakor tudi na ravni držav članic, slediti ključnemu skupnemu cilju, ki je zagotavljanje, da orožje, ki ga izvažamo ne konča v napačnih rokah in se ne uporabi za napačne namene. Temu poročilo, že sedaj v veliki meri sledi in k temu teži.

 

Zato v Renew Europe podpiramo premišljen pristop k oblikovanju in postopni evoluciji skupnih meril izvoza orožja in vojaške opreme ter dvonamenske tehnologije, kakor tudi nujno potrebno sledljivost te opreme tako na ravni posamezne države članice, kot tudi na ravni EU. Pri tem ne moremo podpreti politike vsiljevanja in pretiranega sankcioniranja, ampak zagovarjamo evolucijski pristop, ki bo omogočil krepitev konvergence med državami članicami, katera bo skozi razvoj CSDP postopoma privedel do oblikovanja skupnih politik na ravni unije.

Glede na povedano v Renew Europe ocenjujemo, da je poročilo doseglo raven, ki nam omogoča, da ga tudi podpremo.

Celotno poročilo z amandmaji si lahko ogledate na povezavi

https://www.europarl.europa.eu/…/A-9-2020-0137_EN.html

 

Na spodni povezavi si lahko ogledate mojo razpravo v angleškem jeziku ali si pa preberete povzetek v slovenskem jeziku.

https://www.youtube.com/watch?v=ml3uqi8tj2I&t=53s

Septembrsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, ki je bilo zaradi še vedno trajajoče epidemije COVID-19, ponovno v Bruslju, je zaznamoval govor predsednice Evropske komisije. Sam nagovor so pospremila velika pričakovanja, katere pa predsednica komisije, ni v celoti izpolnila.
V svojem nagovoru je poskušala izpostaviti predvsem optimizem, tudi z okrepitvijo ali bolje rečeno oživitvijo programa Zdravstvene unije, katero so pogajanja na Svetu EU popolnoma onemogočila.

Gre seveda za približevanje Komisije stališču Evropskega parlamenta, zakaj podpora parlamenta je nujna za uspeh projekta EU Nove Generacije (Next Generation EU) in programa okrevanja EU.
V okvir pridobivanja politične podpore sodi tudi dvig odstotka zmanjševanja toplogrednih plinov na 55% do leta 2030, pri čemer pa je istočasno napovedala, da gre največji zakonodajno, tehnološko-razvojni in tudi družbeni preboj v dosedanji zgodovini EU.

Doseganje tega cilja bo zahtevalo korenite zakonodajne spremembe tako v energetski, kakor tudi v okoljski zakonodaji, če ne kar prevetritev celotne zakonodaje EU.
To bo ogromen zalogaj, katerega pa EU in države članice morajo narediti, če želijo doseči razvojni preboj, ki nam bo vsem zagotovil višjo raven blaginje v prihodnosti.
Čas političnih preračunavanj in manipulacij na račun okolja in podnebja se je iztekel.
To tako unijo, še bolj pa države članice, tudi Slovenijo, ki še vedno na področju energije ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov v energetski košarici, postavlja pred velike razvojne izzive.
V Sloveniji bo to zahtevalo ne samo pomembne strukturne spremembe, ampak temeljito prevetritev vseh strateških razvojnih programov na področju energetike, razvoja infrastrukture in industrije.
Zato bo morala Slovenija seveda nameniti ne samo več sredstev za raziskave in razvoj, ampak bodo morala ta vlaganja postati ena ključnih prioritet.
Samo tako bo Slovenija sledila tehnološkim in razvojnim trendom v EU in se predvsem vanje tudi intenzivno vključevala.
Brez tega bodo še tako obsežna vlaganja v infrastrukturo brez pravega razvojnega preboja.
To bo še toliko pomembneje, saj bo kar 37% vseh sredstev Next Generation EU v prihodnjih 7 letih namenjeno temu cilju, Zato bo bolj, kot hitro trošenje pomembno premišljeno trošenje in zaradi česar sem podprl predlog naše politične skupine Renew Europe, da se čas črpanja iz Sklada za okrevanje in odpornost z zdajšnjih 3 podaljša na 4 leta.
Sam menim, da bomo tako zagotovili ustreznejše in boljše okrevanje EU po krizi COVID-19, ki nikakor ne bo potekalo hitro, kot so še nekaj mesecev nazaj ocenjevali nekateri.

 

Drug pomemben cilj je digitalizacija Unije, kjer si moramo nujno zagotoviti potrebno tehnološko in podatkovno suverenost, ki bo podlaga za globalno konkurenčnost, ne samo evropskega gospodarstva, ampak tudi družb držav članic.
Za to bo Unija namenila 20% sredstev znotraj paketa Next Generation EU in bo vključevalo razvoj infrastrukture, evropskega digitalnega oblaka, varovanje in uporabo podatkov in s tem povezan razvoj umetne inteligence, enotne evropske digitalne identitete, omrežij 5G in 6G, pa tudi vlaganja v kompetence in znanje ljudi.
Vsa ta vlaganja bodo zagotavljala, da bo EU, lahko delovala v digitalni prihodnosti, kot enotni prostor, kar bo zagotovilo, da bomo Evropejci gospodarji lastne digitalne prihodnosti.
Predstavljena je bila tudi ideja izdajanja zelenih obveznic, kot vira financiranja mnogih evropskih projektov in lastni vir skozi oblikovanje mehanizma, s katerim bo imel ogljika tudi ustrezno ceno.
Napovedana je bila krepitev notranjega trga in z njim povezanih štirih temeljnih svoboščin, ki so sedaj resno omejene, pogosto tudi zaradi samovolje držav članic.
Hkrati naj bi bil konec meseca predstavljen tudi skupni koncept reševanja vprašanja migracij v EU.
Pričakujemo lahko nadaljnjo krepitev mednarodnega položaja EU, kjer bo za Slovenijo, kot manjšo državo članico, gotovo največji izziv predlog odločanja s kvalificirano večino o zadevah vezanih na zunanjo in varnostno politiko EU.
In če je vsaj v veliki meri predsednica komisije izpolnila, recimo temu tehnična pričakovanja, pa je bila pri vprašanjih, ki danes pomembno delijo Unijo previdnejša in tudi nedorečena. Pri tem seveda izstopa vprašanje vladavine prava, kjer se je izognila odgovoru, kako bo Unija zagotovila, da v državah članicah ne bo prišlo do kršitev tega temeljnega načela, na katerem sloni celotna Unija.
Dogajanje na Poljskem, Madžarskem in tudi v moji domovini, me ne navdaja s pretiranim optimizmom. Pri čemer ne gre samo za vprašanje evropskih sredstev, ampak gre za veliko več, saj Unija brez tega temelja, dolgoročno ne more obstati, niti kot politična niti kot gospodarska skupnost.
Sam sem glede tega ključnega vprašanja, od nje pričakoval jasnejše in odločnejše sporočilo.
Na koncu lahko rečem, da me je sam nagovor navdal z zmernim optimizmom. A me pri tem skrbi predvsem dejstvo, da več danes predlaganih rešitev in ambicij, že nekaj časa stoji na Svetu EU, prav zaradi nesoglasij med članicami EU. O tem kako bo presegla ta, pa predsednica ni govorila.

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj RENEW / LMŠ se je z veseljem odzval na povabilo svetniške skupine LMŠ KRANJ ob otvoritvi svetniške pisarne, v petek 11.9. ob 16. uri na Koroški cesti 2 (Stara pošta) v Kranju.

https://www.facebook.com/StrankaLMSKranj

Svetniška skupina ima vlogo konstruktivnega partnerja v mestnem svetu. Predloge in pobude občank in občanov vestno zastopata podžupan Robert Nograšek in mestna svetnica Nataša Majcen. Plod trdega dela je zagotovo tudi močna baza lokalnega odbora Kranj, kar potrjuje, da ima LMŠ kot eno glavnih prioritet tudi skrb za nadaljni razvoj lokalnih skupnosti. Močna vez med lokalno, državno pa tudi evropsko politiko je ključ za pozitivne spremembe posameznika.

 

Dr. Grošelj je ob uvodnem nagovoru dejal, da je izjemno počaščen, da je lahko priča temu dogodku ter bo pisarna še bolj pripomogla k zaznavanju lokalnih problematik. Prav tako je poudaril, da si želi, da njegovo zastopanost v Evropskem parlamentu razumejo kot glas ljudi. Zato bo kot pravi izjemno vesel vseh pobud, predlogov in vprašanj. Ob zaključku je prisotnim zaželel obilo nadaljnega uspeha in predvsem zdravja ob prihajajočih mesecih.