Ohranimo habitat črnega močerila – okrogla miza

/in /objavil/a
Read more

“Renew europe je razumsko jedro Unije, kjer ni prostora za skrajnosti in populizem”

/in /objavil/a

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva (RENEW EUROPE), sta v soboto 21.10.2023 gostila še enega v seriji dvodnevnih dogodkov z imenom RENEW GOES LOCAL. Nič kolikrat sta že izpostavila, da je politika lahko uspešna, le takrat, ko navdih  in ideje črpa iz ljudi. Zavedata se, da se evropska politika, tudi zaradi nekaterih slabih praks tako politikov kot samih institucij, morda pri ljudeh zdi malce oddaljena. Pa vendar vselej opozarjata, da je preko devetdeset odstotkov zakonodaje, ki jo sprejmejo nacionalni parlamenti tako ali drugače povezana z akti, sprejetimi prav v Evropskem parlamentu. Renew europe v parlamentu predstavlja tretjo najmočnejšo politično skupino, zato pomembno vpliva na sooblikovanje zakonskih predlogov. V želji po spoznavanju samih potreb na t.i. terenu in spodbujanju lokalnega prebivalstva k podajanju predlogov in pobud sta, ko omenjeno gostila dvodnevni dogodek z imenom Renew goes local.

Beseda je tekla o aktualnih geopolitičnih dogodkih v svetu, pri čemer je bila debata o razmerah na Bližnjem Vzhodu usmerjeno v jasno sporočilo, da je dejanje Hamasa vredno vsakršne obsodbe, da pa ima Izrael izjemno veliko odgovornost pri izvajanju svojih operacij  ter da mora biti temelj vseh aktivnosti izraelskih sil mednarodno in humanitarno pravo. Dr. Grošelj je kot izjemen poznavalec mednarodnih odnosov opozoril, da v kolikor ne bo upoštevano načelo humanitarnosti in sorazmernosti, lahko zadeve na Bližnjem Vzhodu še močneje esklirajo, kar pa bi po njegovem mnenju ogrozilo celotno regijo, hkrati pa bi posledice čutila tudi Evropska unija in nenazadnje ves svet.

V nadaljevanju je evropski poslanec iz vrst RENEW EUROPE poudaril, da je zeleni preboj, ne samo moment varovanja okolja, pač pa gre za razvojni moment Unije, kjer bo ključno zasledovati dva osrednja cilja. Torej na eni strani, varovanje okolja in na drugi strani razvojno tehnološki preboj. Zato gleda na t.i. GREEN DEAL s precejšnjo mero optimizma, saj se zaveda, da samo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, vlaganja v inovacije, raziskave in razvoj ob zasledovanju začrtanih okoljskih standardov, lahko Uniji omogočijo ohranjanje ali rast blagostanja na pram ostalim tekmecem v svetu.

Generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković in poslovni direktor Svobode Peter Majerle sta predstavila načrt sodelovanja s poslansko skupino Renew Europe pred evropskimi volitvami. Predsednik Gibanja Svoboda Mladi Matej Grah je delil svoje izkušnje s sodelovanjem z drugimi strankami v EU, ki imajo svoje predstavnike v politični skupini Renew Europe in možnosti sodelovanja lokalne ravni s kolegi iz tujine. Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik vlade in stranke Svoboda Robert Golob s svojo ministrsko ekipo. Naslednji dan so udeleženci dvodnevnega dogodka svoje znanje preverili tudi v praksi v okviru delavnic ter simulacij zasedanja različnih evropskih institucij.

“Močna Evropska unija je tista, ki razume potrebe lokalne skupnosti”

/in /objavil/a

V soboto 14.11.2023 je Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj v imenu politične skupine v Evropskem parlamentu RENEW EUROPE, gostil še enega v nizu dvodnevnih dogodkov z imenom – RENEW GOES LOCAL. Dogodek je bil razdeljen v dva sklopa in sicer v prvem dnevu interaktivna predavanja z evropskima poslancema Klemnom Grošljem in Ireno Jovevo (RENEW EUROPE), ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, ministrom za obrambo RS Marjanom Šarcem, poslanko Državnega zbora Tamaro Vonta in nekdanjim vodjo liberalne poslanske skupine LMŠ, Branetom Golubovićem in nekdanjim poslancem iz iste stranke Aljažem Kovačičem. Drugi dan pa je potekal v okviru simulacije različni situacij s poudarkom na skupinskem delu.

Evropski poslanec je uvodoma na kratko predstavil sestavo in delovanje politične skupine RENEW EUROPE ter svoje aktivnosti v odborih AFET, ITRE in SEDE. Prav tako je izpostavil pomen Zelenega prehoda za prihodnost Unije. Resda je v javnosti morda slišati glasne kritike na račun preambicioznega načrta, da je vse skupaj drago, da ljudje še niso pripravljeni, a po mnenju dr. Grošlja je najdražje, če na področju varovanja okolja in zelenega prehoda ne naredimo nič. Po njegovem mnenju to retoriko strašenja potencirajo predvsem stranke, ki nimajo rešitev za izzive prihodnosti. Gospodarstvo se že in se še bo prilagodilo, mi Evropejci pa bomo samo na ta način sledili cilju neodvisnosti in zmanjševanju emisij, tako imamo denimo odličen mehanizem in sicer t.i. JTF oz. Sklad za pravičen prehod za dve premogovni regiji Šaleško dolino in Zasavje, je sklenil Grošelj. Poslanka Irena Joveva je poudarila, da predstavniki v Evropskem parlamentu ne morejo imeti pravega vpogleda, če niso v stiku z lokalno skupnostjo, zato so po njenem mnenju tovrstni dogodki odlična priložnost, za izmenjavo mnenj in pogledov, ki jih potem tudi lažje poslanci predstavijo kolegom v parlamentu. Evropska poslanca, sta izpostavila pomen krepitve delovanja liberalnih strank v državah članicah s politično skupino Renew europe, saj sta prepričana, da le sredinska – liberalna opcija lahko ponudi prave odgovore na izzive pred katerimi se nahaja Evropa in svet.

Kovačič in Golubovič vidita največji potencial v aktivni lokalni skupnosti, saj le ta lahko prenese/izpostavi tako akutne kot dolgoročne projekte v v občinah od koder prihajajo. Hkrati pa mora biti vzpostavljena nenehna komunikacija s poslanci v nacionalnem parlamentu iz njihovih okrajev, da skupaj s predstavniki ministrstev karseda hitro preučijo možnosti posameznega projekta. Največ možnosti za realizacijo pa bodo občine imele v kolikor se bodo med seboj povezovale in bodo projekti zasnovani širše/regijsko, sta izpostavila.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da v luči nedavnih poplav zasledujejo cilje t.i. razvojno sanacijske politike. Kar po mnenju gospe Bratuše pomeni, da ni cilj le povrnitev v stanje pred poplavami, pač pa sanacija, ki bi preprečevala podobne katastrofe. Tovrstnih pojavov bo vse več, kajti narava nam ne prizanaša. Ne samo Slovenija, celotna Evropa se sooča s posledicami naravnih ujm, zato druge možnosti, kot da so ukrepi in vlaganja naravnan v blaženje posledic naravnih nesreč enostavno nimamo.

Minister za obrambo Marjan Šarec je kot dolgoletni župan izpostavil pomen dobro organiziranih štabov civilne zaščite v času naravnih nesreč in ujm. Dolgoletne izkušnje županovanja pa skušal prenesti prisotnimi in pri tem poudaril, da občina lahko doseže preboj le z uspešnim črpanjem evropskih sredstev za kar pa je nujno povezovanje z ostalimi občinami v bližini ter v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi. Najboljše ideje so tiste, ki prihajajo od spodaj navzgor, je zaključil Šarec.

Poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Tamara Vonta vidi vlogo poslancev pri posameznih projektih predvsem v tem, da postanejo prepoznani v širšem prostoru Slovenije. Prav gotovo je predpogoj za uspešnost projekta, najširša vključenost vseh deležnikov. Brez civilne družbe, torej društev ter drugih nevladnih organizacij, ki pa morajo najti skupni jezik tudi s politiko najprej na lokalni ravni ter kasneje na državni ravni, nima veliko možnosti za uspeh.

Drugi dan dvodnevnega dogodka je bil v znamenju delavnic, kjer so mentorji sprva uprizorili več scenarijev, kako na lokalnem nivoju zaznati potencialne kadre oz. osebe, ki promovirajo Renew Europe vrednote. Prav tako, so mentorji uprizorili potek scenarija za uspešno pokrivanje PR na posameznih dogodkih ter ključne točke sporočanja na digitalnih platformah. Na koncu pa so se dotaknili priprave in izvedbe Renew projekta, kaj vse je potrebno za uspešno izvedbo le tega.

Poslansko popoldne v Domžalah z evropskim poslancem dr. Klemnom Grošljem

/in /objavil/a

V okviru terenskih obiskov po Sloveniji je evropski poslanec iz vrst tretje največje politične skupine v Evropskem parlamentu, RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj obiskal Domžale. Kot je večkrat že poudaril, je temelj poslanstva evropskega poslanca stik z ljudmi in soočanje z izzivi na terenu iz, kot radi rečemo, prve roke. Tokrat je bila v ospredju dobrina brez katere nam živeti ni, voda namreč in pa izzivi, s katerimi se kot lokalna skupnost srečuje ter priložnosti, ki jih med drugim nudi Unija.

Dr. Grošelj je uvodoma obiskal Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, kjer se je prepričal o njeni tehnološki naprednosti. Vodstvo podjetja mu je predstavilo inovacije čiščenja odpadne vode in blata, izgradnjo sistema energetske samooskrbe in načrte za prihodnost. Njihov cilj je, da očiščeno vodo, ki jo zdaj vračajo v reko Kamniško Bistrico, očistijo do te mere, da bo skladno z evropsko Direktivo o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode uporabna tudi za kmetijstvo. »Veseli me, da imamo v Sloveniji objekt, ki je sposoben očistiti odpadne vode do takega nivoja, da gre lahko nazaj v naravo. Gre za sistem, ki zagotavlja bistveno več, kot smo si nekoč predstavljali pod imenom čistilna naprava. Vidim, da so tukaj tudi druge, nove ambicije, širitev, doseganje še višjih standardov in lahko rečem, da je domžalsko-kamniško območje lahko ponosno, ker ima takšno čistilno napravo. Gre za eno redkih v Sloveniji, pa tudi širše v Evropi s takim nivojem čiščenja odpadnih voda,« je ob obisku delovanje CČN Domžale-Kamnik pohvalil Evropski poslanec.

Sledil je obisk obronka Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne v Radomljah. Park je bil ustanovljen aprila letos kot rezultat večletnih prizadevanj lokalne civilne iniciative v sodelovanju s stroko. Dr. Grošelj si je ogledal del enega večjih še ohranjenih območij strnjenega nižinskega gozda v celinski Sloveniji, reko Rovščico, edino prosto tekočo reko v Sloveniji, in mokrišče kot naravni vodni zbiralnik in prostor izjemne biotske raznovrstnosti.

Na okrogli mizi pod vodstvom Martina Kovača se je dr. Klemnu Grošlju pridružil tudi občinski svetnik Gregor Horvatič, Monika Pekošak, poslanka Državnega zbora RS, pa je v uvodnem nagovoru poudarila pomen zaščite narave z vidika EU in potrebo, da zanamcem pustimo dostojno bivalno okolje. Dr. Grošelj je v razpravi uvodoma dejal, da je bil obisk terena zanimiv predvsem zato, ker je v praksi videl učinkovito implementacijo tistega, kar v Evropskem parlamentu sprejemajo, je pa to v Sloveniji sicer še redkost.

Pogovarjali so se tudi o sanaciji po ujmah, ki smo jih letos doživeli v Sloveniji, kjer je evropski poslanec izpostavil dva vira črpanja sredstev za sanacijo in obnovo, in sicer obljubljenih 400 milijonov evrov pomoči za neposredno blaženje posledic ujm ter sredstva za okrevanje in odpornost, ki jih bomo lahko črpali v podaljšanem časovnem okviru. »EU in Slovenija sta se v tem kontekstu dogovorili, da bodo ukrepi za sanacijo in obnovo trajnostno naravnani in sonaravni, infrastruktura pa obnovljena po najvišjih tehniških standardih, da bo vzdržala soočenje s podobnimi ujmami.«

Opozoril je tudi na pomen in odgovornost lokalnih skupnosti pri pripravi prostorskih načrtov in odgovornost ministrstev ter agencij kot regulatorjev s strokovno in pravno težo, da bomo živeli v varnem in zdravem okolju. »Po nekaterih podatkih v tem trenutku 150.000 državljanov živi na poplavnih območjih. V zvezi s protipoplavnimi ukrepi bi izpostavil Zgornjo Savinjsko dolino in Poljansko dolino kot primera neuspešne sanacije po preteklih poplavah in primer Celja kot primer uspešne protipoplavne sanacije. Zato je še toliko bolj pomembno, da ukrepe načrtujemo celovito, upoštevamo biotsko raznovrstnost in obnovo naravnega okolja. Stroka je tista, ki mora povedati, kje je možno izvesti sonaravne ukrepe in kje ne, da bomo preprečili žrtve in škodo,« je poudaril Klemen Grošelj. Ob tem dodaja, da lokalne skupnosti kot upravljavci zemljišč ne bi smele dovoliti posamičnim interesom in interesom kapitala neprimerne rabe prostora. Na ta način bi lahko preprečili nastanek marsikatere industrijske cone v naravnem okolju. »Pomembno je, da se industrijske cone načrtuje na območjih, ki so že bila v preteklosti namenjena tem dejavnostim, ali pa na ostalih degradiranih območjih, ki jih je na ta način mogoče revitalizirati.« Poudaril je tudi, da je pri črpanju EU sredstev zelo pomembna tudi kreativnost lokalnih skupnosti.

Okoljevarstvenik in občinski svetnik Občine Domžale Gregor Horvatič je na omizju opozoril na problematiko delno saniranega odlagališča nevarnih odpadkov v Suhadolah. »To se je kot težava izkazalo ob zadnjih poplavah, ker voda ne pozna občinskih meja, poleg tega pa je na tem območju tudi črpališče pitne vode za našo občino.«

Kar se tiče zelenega prehoda, pa dr. Grošelj pojasnjuje, da se ta že dogaja tudi pri nas, predvsem v tistem delu gospodarstva, ki je bolj vpet v evropske dobavne verige. »Primer dobre prakse je uporaba vodika, ki se dogaja v Evropi in tudi drugod po svetu, saj tehnologija v tej smeri močno napreduje. Pri nas do uporabe vodika še opazimo zadržke, naloga države pa je, da na primeru dobrih praks iz tujine to spodbuja, tudi zaradi konkurenčnosti naše industrije v prihodnosti.« Kot primer dobre prakse pri vključevanju evropskih sredstev in praks v Sloveniji je evropski poslanec izpostavil prav domžalsko-kamniško čistilno napravo. »Vidi se, da spremljajo najnovejše tehnološke dosežke, nove evropske direktive in uredbe in težijo k 100-odstotni samooskrbi.« Spremljanje in vključevanje je po njegovem pravilna pot v zeleni prehod in konkurenčnost.

Ob koncu je izpostavil tudi pomen sooblikovanja evropske politike. »Prvi kanal vpliva je država preko ministrstev in stalnega predstavništva v EU, drugi kanal pa so evropski poslanci, ki imajo možnosti vlaganja amandmajev na predlagane ukrepe, ki so pogosto uspešni,« opozarja poslanec in k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju teh politik vabi tudi širše gospodarstvo.

Poročilo o varnostnih in obrambnih posledicah kitajskega vpliva na kritično infrastrukturo v EU

/in , /objavil/a
Read more

Potrebujemo nekakšen evropski NATO na področju kriznega soočanja s posledicami podnebnih sprememb

/in , /objavil/a
Read more

Srednja Azija priložnost za Slovenijo – Biti majhen v danih okoliščinah nikakor ni slabost, ampak velika prednost.

/in /objavil/a

Nedavni obisk delegacije Evropskega parlamenta v Kazahstanu in Kirgiziji, katere član sem bil, me je pripeljal do morda malce širšega razmisleka o sami regiji – Srednji Aziji. Čeprav je danes, v luči ruske agresije na Ukrajino, v ospredju predvsem vloga Srednje Azije kot komunikacijskega mostu med Evropo in Azijo (preko t.i. Srednjega koridorja ali nekoč poznanega Transkaspijskega koridorja)  pa je sama Srednja Azija bistveno več kot to. Ko sem opazoval življenje na ulicah Astane, Alamtija in Biškeka ter izmenjal s svojo polomljeno in hudo zarjavelo ruščino nekaj besed z ljudmi na ulici in letališčih, sem se nehote spomnil na dve besedni zvezi iz mojega predpolitičnega življenja, če smem temu tako reči. Ti dve besedi sta Spopad civilizacij in Velika igra. Prva je vezana na pogosto ostro kritizirano teorijo S. Huntigtona o civilizacijah kot temelju konfliktov, pri čemer je kot eno izmed regij poleg Balkana in Južnega Kavkaza omenil tudi Ukrajino in Srednjo Azijo. Druga pa je sinonim za merjenje moči med Britanskih imperijem in Ruskim Carstvom v tej regiji, ki se je končalo z britanskim fiaskom v Afganistanu.

Srednja Azija je regija, ki je v primežu zelo različnih in hudo nasprotujočih si notranjih in zunanjih sil. Med notranjimi gotovo izstopa dejstvo, da arhaičen avtoritarni postsovjetski model vladanja, ki ga lahko v ekstremni obliki vidimo v Turkmenistanu, ne izpolnjuje pričakovanj prebivalstva. Še posebej mladih in urbanega prebivalstva. Druga značilnost je mladost populacije; starostna mediana v Kazahstanu je 31 let, v nekaterih drugih državah regije celo nižja, in pa naraščajoča urbanizacija oziroma selitev predvsem mladih s podeželja v mesta. Tako je delež urbaniziranega prebivalstva v Kazahstanu preko 65%. Vse to lahko opazovalec brez težav vidi na ulicah srednjeazijskih mest. In to prebivalstvo je že večkrat jasno sporočilo, da želi socialne, gospodarske in politične spremembe. Vladajoče elite se na to različno odzivajo in v regiji, če izvzamemo Turkmenistan, ki je zaprta država, a se tudi ta poskuša odpreti svetu, sta se oblikovala dva modela odziva. Skupno obema je dvig blagostanja prebivalstva, predvsem mladih, saj se vsi zavedajo eksplozivne mešanice mladega prebivalstva in socialne izključenosti. A pot do tam je različna. Prvi model je postopen prehod k demokraciji, katerega poskuša slediti npr. Kazahstan. Seveda je država še daleč od prave demokracije, a nekatere reforme kažejo na to, da bi morda lahko postopoma ta država šla na pot demokratizacije. Drug, morda prevladujoč model, pa je model iliberalne demokracije, orbanovskega tipa, kjer se za fasado demokracije skriva trd populistični avtokratski model vladanja s strogo nadzorovanim civilnim in nevladnim sektorjem, pravosodjem in mediji ter paradržavno represijo. Ali bo tak model v tej demografsko aktivni regiji uspel, bo pokazal čas, čeprav izkušnja podobnega modela v sedemdesetih letih v nekdanji Perziji opozarja na posledice neuspeha.

Seveda pa ti procesi potekajo v zelo zaostrenem geopolitičnem okolju, ki lahko v vsakem trenutku postane brutalno in zelo surovo. S tem ima regija na žalost zelo bogate tako zgodovinske kot tudi nedavne izkušnje. Regija je geografsko celinska, brez dostopa do odprtega moraj in geopolitično vpeta neposredno med dve velesili Rusijo in Kitajsko. Malce bolj oddaljena je Indija, ki ima v regiji vključno z južnim Kavkazom očitne interese. Da je zadeva še bolj zapletena, sta tu še Afganistan in Iran, ki ima več kot očitne regionalne ambicije. Nikakor pa ne smemo pozabiti na Turčijo, ki pogumno vstopa v t.i. turško govoreči postsovjetski prostor. Gotovo pa je najpomembnejši igralec Rusija, ki svoj vpliv širi preko medijske mreže in izkorišča ruski jezik, ki je v regiji uradni jezik, v katerem komunicira velika večina prebivalstva, ki z uporabo ruščine, kot mi je pojasnil sogovornik na letališču v Amlatiju, presegajo medsebojne jezikovne razlike znotraj držav regije, kot v samih posameznih državah regije. Nekaj podobnega lahko opazimo tudi na obeh Kavkazih, južnem in severnem. Ruski interesi v regiji so preplet varnostnih in gospodarskih interesov, predvsem vezanih na surovine in energetiko. Pri tem ne puščajo veliko dvomov o tem, da so za zaščito lastnih interesov pripravljeni na marsikaj. Kitajska vstopa v regiji predvsem skozi infrastrukturne projekte in tako zasleduje lastne interese, pri čemer pa vse pogumneje novači tudi lokalne politične elite, za katere je značilno, da se vse bolj delijo na rusofilne in sinofilne, kar je moč zaznati celo na ravni posameznih ministrov in uradnikov. Zato je, poleg želje po dvigu blagostanja prebivalstva, druga značilnost politike v regiji iskanje ravnovesja med ruskim in kitajskim vplivom ter iskanje partnerjev, ki bi lahko regiji pomagali, da napreduje in se otrese ali vsaj omili pritisk obeh velikih sosed.

In to je priložnost za EU, da s svojim mehkim pristopom vstopi v regijo, skozi podporo demokratičnim procesom, ob zavedanju vseh omejitev in tveganj ter investicijami v infrastrukturo in gospodarska partnerstva z državami regije, predvsem pri kritičnih surovinah. Priložnosti so velike, kakor so tudi tveganja. EU mora slediti modelu partnerstva z državami Srednje Azije in pri tem vztrajati pri svojih zunanjepolitičnih načelih, vezanih na temeljne vrednote in načela EU, a hkrati upoštevati geopolitično realnost regije in omogočiti regiji, da se znebi geografske in geopolitične ukleščenosti, v kateri se nahaja. Gre za gigantsko in zahtevno nalogo, kateri pa EU enostavno, v luči napetosti z Rusijo, mora biti kos, saj bi bile posledice popolnega zaprtja komunikacijskega koridorja skozi Srednjo Azijo za EU zelo velike. Je pa to priložnost tudi za Slovenijo, še posebej v luči odprtja kazahstanskega veleposlaništva v Ljubljani. Zakaj biti majhen v danih okoliščinah nikakor ni slabost, ampak velika prednost. In na nas je ali bomo znali to ustrezno izkoristiti v dobrobit tako naše države, kot tudi Srednje Azije.

Dr. Grošelj s pobudo Von der Leyen o širitvi pristojnost EPPO na vsa sredstva EU v okviru politike širitve

/in /objavil/a

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Gibanje Svoboda/Renew Europe) praktično od samega začetka nastopa funkcije v Evropskem parlamentu opozarja na nujnost nadzora nad evropskimi sredstvi na Zahodnem Balkanu. Spomnimo se hudih razprav z evropskim komisarjem za širitev EU Olivérjem Várhelyijem v zvezi z IPA mehanizmi, za katerega trdi, da ni evropski pač pa madžarski komisar, saj po mnenju dr. Grošlja zastopa zgolj ozke madžarske interese in evropskih. V luči vseh dosedanjih prizadevanj je dr. Grošelj naslovil pismo na predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Leyen o razširitvi pristojnosti Urada evropskega javnega tožilstva na vsa sredstva EU v okviru politike širitve pod katerega so se podpisali  predvsem evropski poslanci, ki v Evropskem parlamentu največ pozornosti namenjajo Zahodnemu Balkanu. Prav tako pa se je pobudi pridružil večji del slovenskih evropskih poslancev med katerimi so Irena Joveva, Ljudmila Novak, Matjaž Nemec in Milan Brglez.

 

Letter on enhanced conditionality in the EU enlargement process

“Spoštovana predsednica Von der Leyen, spoštovani komisar Várhelyi,

spoštovani komisar Reynders,

 

V luči govora predsednice Komisije Von der Leyen v Bratislavi o novi politiki s štirimi stebri do Zahodnega Balkana, ki jo pozdravljamo in močno podpiramo, želimo izpostaviti nekaj točk, ki so pomembne, če ne celo nujne za uspeh celotne politike EU do Zahodnega Balkana, Vzhodnega partnerstva in politike širitve EU v prihodnosti nasploh. Verjamemo, da je naša evropska politika širitve na pomembnem razpotju, ne samo za države kandidatke, temveč tudi za EU in njene članice.

 

Kot lahko opazimo v današnjem političnem okolju, se lahko demokratično nazadovanje pojavi, ne samo med državami kandidatkami, ampak kot smo priča so ti negativni trendi prisotni tudi v nekaterih članicah EU. Na žalost se srečujemo s političnim okoljem, ki ga zaznamujejo naraščajoč avtoritarizem in sovraštvo do osnovnih demokratičnih načel in standardov, kar slabi vladavino prava, omejuje medijsko svobodo in krha temeljne demokratične vrednote in načela.

 

Glede na navedeni kontekst in upoštevaje dogajanje na terenu, še posebej v luči geopolitičnih sprememb, ki jih je prinesla nezakonita ruska agresija na Ukrajino, moramo okrepiti naš boj za vladavino prava in spoštovanje demokratičnih vrednot ter načel v državah kandidatkah.

 

V okviru EU smo bili dovolj politično modri, da smo razvili mehanizme pogojevanja dostopa držav članic do sredstev EU in okrepili mehanizme za boj proti zlorabi teh sredstev z vzpostavitvijo Urada evropskega javnega tožilca (EPPO) in siceršnjo krepitev čezmejnega sodelovanja preiskovalnih organov ter organov pregona.

 

Demokratično nazadovanje in stagnacija predstavljata izziv tako za naše politične cilje ter hkrati postajata vse večja ovira pri uresničevanju prepotrebnih reformah v državah Zahodnega Balkana. Da bi se izognili enakim izzivom v prihodnje v drugih državah kandidatkah izven Z. Balkana, predvsem v Ukrajini, Moldaviji in Gruziji, menimo, da je potrebno vzpostaviti verodostojen mehanizem pogojenosti dostopa da sredstev EU, ki preprečuje demokratično nazadovanje in krepi reformne procese v državah kandidatkah. To je potrebno zaradi zagotovitve verodostojnosti politik EU in samega procesa širitve ter za okrepitev položaja EU v aktualnih zaostrenih geopolitičnih okoliščinah, zlasti v odnosu do nam nenaklonjenih in konkurenčnih nedemokratičnih in avtoritarnih režimov.

 

Če k temu pridodamo še nedavne sklepe in ugotovitve Računskega sodišča EU, pozivamo Komisijo, naj objavi osnutek smernic za izvajanje mehanizma pogojenosti, povezanega z mehanizmi zunanje pomoči EU (IPA3, NDICI, MFA in druga EU sredstva na sektorski ravni itd.). Te smernice bi morale biti osnova za celovito obravnavo in pripravo pravnega okvira skupaj s Svetom EU glede pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem načel vladavine prava. To temeljno vprašanje mora biti prioriteta aktualne Komisije, kakor tudi Komisije v prihodnjem sklicu.

 

Zato predlagamo, da razširimo pristojnost EPPO na vsa sredstva EU v okviru politike širitve. Verjamemo, da lahko širitev pristojnost EPPO ne samo prepreči zlorabo sredstev EU v državah kandidatkah, kot to počne v državah članicah, obenem pa krepi vladavino prava in zagotavlja neodvisnost preiskav in pregona kaznivih dejanj v povezanih s sredstvi EU. To naj se izvede v okviru tretjega stebra, ki ga je predlagala predsednica Komisije v svojem govoru, kakor tudi v siceršnjem procesu držav kandidatk. Krepitev pristojnosti EPPO pa bi predstavljale tudi pomemben korak v okviru t.i. faznega integracijskega procesa vezanega na področje vladavine prava in siceršnjo okrepljeno pogojenost dostopa do sredstev EU za države kandidatke.

 

Naj na koncu če enkrat poudarimo, da verjamemo, da je potrebno okrepiti mehanizem pogojenosti, ki ureja dostop držav kandidatk do sredstev EU, da zagotovimo uresničevanje in nadaljevanje reform na področju vladavine prava, medijske svobode in demokratičnih standardov.

 

S spoštovanjem,”

 

Podpisniki

Klemen Grošelj (Renew Europe, Slovenia)
Petras Auštrevičius (Renew Europe, Lithuania)
Milan Brglez (S&D, Slovenia)
Viola von Cramon-Taubadel (Greens/EFA, Germany)
Katalin Cseh (Renew Europe, Hungary)
Nicola Danti (Renew Europe, Italy)
Anna Donath, Renew Europe, Hungary)
Valter Flego (Renew Europe, Croatia)
Romeo Franz (Greens/EFA, Austria)
Vlad Gheorghe (Renew Europe, Romania)
Irena Joveva (Renew Europe, Slovenia)
Ulrike Müller (Renew Europe, Germany)
Matjaž Nemec (S&D, Slovenia)
Ljudmila Novak (EPP, Slovenia)
Thijs Reuten (S&D, Netherlands)
Petri Sarvamaa (EPP, Finland)
Tineke Strik (Greens/EFA, Netherlands)
Hilde Vautmans (Renew Europe, Belgium)
Thomas Waitz (Greens/EFA, Austria)

Odziv dr. Klemna Grošlja na SDS zavajanje Evropske ljudske stranke in evropske javnosti

/in /objavil/a

Evropski poslanec (Gibanje Svoboda/Renew Europe) se je danes, 30. junija, odzval na SDS zavajanje Evropske ljudske stranke in evropske javnosti z naslednjimi besedami:

 

“Pri izjavi Evropske ljudske stranke (ELS) gre za dva procesa, in sicer je ELS že globoko v predvolilni kampanji, katere sestavni del je lov za desnimi oziroma skrajno desnimi volilnimi glasovi, kar se odraža tudi v napadih na predloge komisije, kateri predseduje članica ELS Ursula von der Leyen. Nazoren je primer zakonskega predloga o Obnovi narave, katerega poskuša ELS zrušiti. Kot pa je moč razbrati iz nedavnih volilnih rezultatov, pri tem ni pretirano uspešna.

Hkrati pa gre za še eno izmed akcij SDS, ki poskuša po volilnih in referendumskih porazih, z izvozom lastnih interpretacij dogajanja v Sloveniji očrniti aktualno vlado. Seveda so te interpretacije daleč od realnega stanja in realnosti v Sloveniji. Vsakdo, ki spremlja dogajanje na javni RTV lahko vidi, da je ta bila in je vsaj v menedžerskem delu in vsebinsko, še vedno v rokah kadrov SDS oziroma ljudi, ki so blizu SDS. Pri tem pa SDS seveda popolnoma zamolči odločitve Ustavnega sodišča in rezultate referenduma v lanskem letu. Glede stanja v medijih in pravne države, pa obstaja vrsta poročil mednarodnih organizacij (npr. Freedom House) , ki kažejo na pravo sliko stanja v Sloveniji, kar pa seveda SDS nikakor ni pogodu, saj jasno kažejo na zlorabe, katere si je privoščila SDS v času zadnje Janševe vlade. SDS poskuša predstaviti napore aktualne vlade po normalizaciji slovenske medijske krajine v luči kulturnega boja, katerega izvaja sama SDS.”

Srbija – evropska prihodnost ali vrnitev v preteklost

/in /objavil/a
Read more