Poročilo sem podprl, saj je steber skupne zunanje in varnostne politike eden tistih, od katerih sta odvisni vloga in položaj EU v svetu.
Poročilo poziva h krepitvi tega stebra in k zagotavljanju potrebnih sredstev, saj lahko v svetu, v katerem živimo, vse članice svoje interese najučinkoviteje uresničujejo skozi enoten glas EU.
Krepitev skupne varnostne in obrambne politike v strateškem partnerstvu z Natom in ob potrebni stopnji strateške avtonomije EU je ena ključnih prednostnih nalog aktualnega mandata Komisije in tudi Parlamenta.
Strateške avtonomije ne razumemo kot nadomeščanje, ampak kot dopolnilo Natu in njegovim zmogljivostim. Zato tako od Komisije in tudi Sveta pričakujem, da bodo v novem MFF temu področju dodeljena ustrezna sredstva.
Ocenjujem, da obstaja ustrezna raven političnega konsenza, da to po letih razprav sedaj tudi uresničimo.
Resolucijo sem podprl ob pričakovanju, da bo konferenca postala medij in sredstvo javne razprave vseh deležnikov o tem, kakšno Evropo si želimo.
Pričakujem, da bo razprava odprta in brez omejitev tako glede politik EU, kakor tudi njene institucionalne ureditve. Tako bo rezultat okrepil raven demokratične razprave na ravni EU, pomagal bo okrepiti neposredno vlogo in vpliv državljanov na EU in predvsem postopoma odpravil demokratični deficit, kateremu smo danes priča v EU.
Podprl sem Resolucijo o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah, pri čemer sem ta simbolno-politični dokument podprl z upanjem in pričakovanjem, da bo pripomogel k oblikovanju vsebinsko konkretnega in razvojno vzdržnega, trajnostnega Zelenega svežnja, ki bo podlaga za tehnološki, družbeni, socialni in tehnološki razvoj naše skupnosti v prihodnjih letih in desetletjih.
Resolucijo sem podprl, saj gre za konferenco, ki bo zaznamovala prihodnost globalnih naporov pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov in uspešnost soočanja s podnebnimi spremembami.
Sam dokument je po izglasovanju vrste predlogov sprememb ustrezen in primeren instrument, s katerim lahko EU kot celota okrepi svojo vodilno vlogo pri prehodu k brezogljični družbi in svojo vodilno vlogo pri tem. Sam sem podprl tudi predlog spremembe o vlogi jedrske energije v prihodnji energetski košarici. Sam sem namreč prepričan, da sta lahko jedrska energija in tudi zemeljski plin (plinovodni ali utekočinjeni) pomembna vira, ki lahko prispevata h gospodarsko in okoljsko vzdržnejšemu prehodu na popolnoma obnovljivo proizvodnjo energije, hkrati pa povečata energetsko učinkovitost tako družbe kot gospodarstva.
Komisijo sem podprl, ker tako EU potrebuje polno operativno komisijo. Pred nami je sprejem Zelenega svežnja, v pripravi je večletni finančni okvir 2021-2027, katerega priprava je v velikem časovnem zaostanku, potem je tu izziv Brexita, ki naj bi se glede na zadnji odlog zgodil 31.1.2020. Je pa to tudi komisija, ki mora glede na vse obljube v prihodnjih petih letih opraviti zelo obsežno delo. Od komisije pričakujem, da bo delovala strokovno in na podlagi načel pravne države, vladavine prava in spoštovanja temeljnih pogodb, na katerih temelji EU. Nikakor si pa ne želim, še ene politične komisije, kot je bila Junckerjeva. Pred nami je prehod v brezogljično družbo in soočanje s klimatskimi posledicami. Tu pričakujem, da bo komisija poleg okoljskih, upoštevale tudi socialne in gospodarske vidike prehoda. Ne želim, da gre EU v brezogljično družbo, hkrati pa bodo naši globalni konkurenti, izvajali carinske vojne in protekcionistične ukrepe zoper nas in na drugi strani trg EU preplavljali s “poceni” ogljičnimi izdelki. Pričakujem Zeleni sveženj, ki nam bo omogočil postati vodilna zelena globalna sila, a bo tudi socialno občutljiv, bo blažil negativne socialne učinke prehoda in ki bo globalne konkurente prisilil, da na našem enotnem trgu, upoštevajo zahteve Zelenega svežnja.
Ugovor na genetsko spremenjen bombaž sem podprl, ker menim, da vnos GSO predstavlja preveliko tveganje za naše okolje, predvsem pa ne vemo, kakšne bodo kolateralne oziroma posredne posledice vnosa GSO rastlin in organizmov na druge rastlinske vrste.
Ugovor na genetsko spremenjeno sojo sem podprl, ker menim, da vnos GSO predstavlja preveliko tveganje za naše okolje, predvsem pa ne vemo, kakšne bodo kolateralne oziroma posredne posledice vnosa GSO rastlin in organizmov na druge rastlinske vrste.
Ugovor na genetsko spremenjeno koruzo sem podprl, ker menim, da vnos GSO predstavlja preveliko tveganje za naše okolje, predvsem pa ne vemo, kakšne bodo kolateralne oziroma posredne posledice vnosa GSO rastlin in organizmov na druge rastlinske vrste.
Ugovor na genetsko spremenjeno koruzo sem podprl, ker menim, da vnos GSO predstavlja preveliko tveganje za naše okolje, predvsem pa ne vemo, kakšne bodo kolateralne oziroma posredne posledice vnosa GSO rastlin in organizmov na druge rastlinske vrste.
