Dialog z mladimi – projekt Vsi smo EU: Nič o mladih brez mladih

V petek 17. januarja, je v Hiši Evropske unije potekala zaključna konferenca v okviru projekta VSI SMO EU – dialog z mladimi. Gre za projekt, ki je temeljil v prvi polovici leta 2019 predvsem na vzpodbujanju dialoga z mladimi ter aktivaciji čim večjega števila mladih k volilni udeležbi. V drugi polovici leta pa je projekt temeljil na spoznavanju novoizvoljenih poslancev Evropskega parlamenta ter predlogom mladih, ki bi pomagali pri njihovemu življenju in osamosvajanju.

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta se udeležila več srečanj po Sloveniji. Kot pravita sta izjemno vesela vsake takšne priložnosti, ki omogoča dialog  z mladimi. Prepričana sta, da je nujno ohranjati in zlasti krepiti odnos z mladimi. Ključne teme, ki se v največji meri nanašajo na mlade in so bile tekom srečanj izpostavljena so: aktivna participacija mladih in aktivno državljanstvo, mladisnski sektor, izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo ter digitalizacija.

Še zlasti pri digitalizaciji je dr. Grošelj izpostavil pomembnost kibernetske varnosti. Hitro napredovanje novih tehnologij prinaša nove priložnosti. Digitalizacija in internet krojita tudi spremembo načina življenja. Spremenili se bodo tudi nekateri poklici , ki so bili na trgu dela močno prisotni. Prihaja namreč do potrebe po novih poklicih, zato je to vsekakor tudi priložnost za mlade. Na drugi strani pa digitalizacija sama po sebi prinaša nova tveganja. »Dolžni smo oblikovati solidarnosti sistem, ki bo mladim omogočal razvoj, hkrati pa bodo le ti skozi različne procese opozarjali starejše na pasti, ki jih internet in digitalizacija sama po sebi nosita. Veseli me, da ko govorimo o e-volitvah mladi izpostavljate tudi tveganja, kar mi govori, da je prisotna velika mera zrelosti med mladimi,« je zaključil dr. Grošelj.

Irena Joveva je na drugi strani izpostavila spremembo, ki jo bodo z izstopom Združenega Kraljestva občutili tudi mladi. »Parlament Združenega kraljestva je izglasoval, da se njihovi pogajalci ne bodo več morali pogajati z EU o polni vključenosti njihovih univerz v program Erasmus+.« To pomeni, da se pogajalci o izstopu VB, ne bodo pogajali o programu in vključenosti univerz v ta program.

Resnično si želi, da bodo pogajalci uspeli doseči ustrezen dogovor tudi na tem področju. »Vse se začne in konča pri denarju. Ker bo precejšen del denarja namenjen Zelenem dogovoru, bo težko predvideti obsežno povečanje finančnih sredstev za programe namenjene mladim.« Pričakuje, da se bo z novim finančnim načrtom povečal proračun za Erasmus+. »Sama se bom po svojih najboljših močeh potrudila, da se vendarle dobi čim več denarja za projekt Erasmus+,« je še zaključila. Uporabila bom svoja tri vprašanja, ki jih lahko naslovim Evropski komisiji, tudi za osvetilitev vprašanj in izzivov s katerimi se mladi soočajo.