COVID-19 bo vplival predvsem na vrstni red in časovni okvir doseganja prednostnih nalog. Gotovo je sedaj po akutni fazi epidemije ključna prednostna naloga ponoven zagon naših družb, predvsem skozi ukrepe podpore gospodarstvu in blažitve socialnih posledic. Na tem področju bo EU morala pomagati najbolj prizadetim državam članicam, saj samostojno tega bremena ne bodo zmogle. Tukaj bo ključno vlogo odigral, jaz bi rekel kar krizni MFF (večletni finančni okvir) skupaj s skladom za okrevanje, ki bosta morala, kot kažejo aktualne razprave zagotoviti finančni okvir razpoložljivih sredstev v EU v obsegu 2.000 in več milijard evrov. Prav ta dva instrumenta bosta odraz solidarnosti med državami članicami in v sami EU, saj bo to zahtevalo od vseh članic, da povečajo svoj prispevek v MFF. Gotovo je da obseg MFF ne bo ostajal na ravni 1% BNP, ampak se bo ta dvignil.

Načrt okrevanja po krizi ali t.i. novi Marshallow plan za EU bo v tem okviru ključnega pomena in bo moral zasledovati naslednje ključne cilje:

  • Ponovni zagon evropskega gospodarstva ob hkratni krepitvi evropske tehnološke in gospodarske suverenosti na ključnih oziroma kritičnih področjih (medicinska oprema, digitalne tehnologije, stabilnost finančnega sektorja,…) oziroma zmanjševanje tvegane uvozne odvisnosti ob ohranjanju enotnega trga in konkurenčnosti na notranjem trgu.

 

  • Programe podpore državam članicam pri soočanju s socialnimi posledicami krize, predvsem ukrepe za ohranjanje delovnih mest in njihovo dolgoročno preoblikovanje skladno z razvojnimi prioritetami v okviru programov zelenega svežnja in digitalizacije ter preprečevanje revščine in prikrajšanosti. Nikakor ne smemo ponoviti napak zadnje finančno-gospodarske krize na tem področju.

 

  • Vključevati bi moral robustni program (v okviru Horizont Evropa) in finančni okvir za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki bo skladna z načeli Zelenega svežnja in bo EU, kot tudi članicam, zagotovil trajnostni okvir za globalno konkurenčnost ob hkratnem prehodu v brezogljično družbo.

 

Gotovo je pred nami, tudi ali predvsem v okviru Konference o prihodnosti Evrope, odkrita in tudi upam, intenzivna razprava o prihodnosti EU. Sam zagovarjam idejo, da rabimo malo več EU, predvsem pa boljšo EU. Pred nami je izziv zagotavljanja nadaljnjega razvoja in krepitve demokracije v državah članicah ter tudi v EU kot celoti. Nikakor ne smemo pristati na krepitev avtoritarnih in populističnih gibanj, ki zavračajo temeljne evropske in demokratične vrednote, na katerih temelji EU. Predvsem pa se moramo potruditi, da se EU ne začne razvijati po načelih koncentričnih krogov, saj bi to pomenilo asimetrijo najprej na ravni političnega povezovanja držav članic, postopoma pa bi to vodilo v poglabljanje socialnih in gospodarskih razlik med jedrom in periferijo. Sam zagovarjam enovit razvoj EU, ki temelji na doslednem spoštovanju temeljnih načel in vrednot EU. Sam menim, da je pot, ki jo predstavljata Poljska in Madžarska, pot v preteklost, medtem ko mora Slovenija slediti poti demokratičnega razvoja in krepitve vladavine prava. To pa je tudi pot, kateri sledi velika večina držav članic.