Pozdravljeni dragi prijatelji in obiskovalci spletne strani!

 

Kot ste morda zasledili v medijih, se vzporedno z umikanjem ukrepov, kateri so bili uvedeni v okviru soočanja z epidemijo korona virusa, ponovno začenjamo krepiti dejavnosti mene in  moje ekipe. Včeraj, 18. 5. 2020 smo tako imeli, neke vrste simbolno otvoritev, s tiskovno konferenco, na kateri sta poleg mene, videnje na ukrepe za okrevanje slovenskega in evropskega gospodarstva, po zaustavitvi javnega življenja in posledičnega zastoja skoraj vse gospodarske dejavnosti predstavila, predsednik stranke LMŠ g. Marjan Šarec in prof. dr. Jože P. Damjan.

Naš namen in namen dogodka, kateremu bo v prihodnjih tednih in mesecih sledila vrsta, podobnih dogodkov (tiskovne konference, poslanski večeri, okrogle mize ipd), je bilo predstaviti alternativni nabor ukrepov za oživitev gospodarstva. Oživitev tako evropskega, kot tudi slovenskega gospodarstva, ki je tesno vpeto v širši evropski okvir. Ni namreč nepomembno, da kar 37% slovenskega BDP-ja zagotavlja izvoz. Kako pomembni bodi sprejeti ukrepi in predvsem kako pomembna bo njihova uresničitev, pa nakazuje tudi, da sta včeraj svoj predlog 500 milijardnega sklada za okrevanje evropskega gospodarstva, predstavila tudi francoski predsednik Macron in nemška kanclerka Merkel. Od nas vseh, predvsem pa od izbir, katere bo sprejela vladajoča politika je odvisno kako hitro in predvsem boleče ter dolgotrajno bo okrevanje po krizi, zaradi epidemije. Pred nami je možnost hitrega in dinamičnega okrevanja, ki je bila predlagana na včerajšnjem dogodku. Seveda obstaja tudi alternativa, ki pa po našem mnenju vodi v počasno in boleče okrevanje ter ponavljanja napak iz zadnje gospodarsko-finančne krize.

Skupen zaključek včerajšnjega dogodka bi lahko bil, da potrebujemo odločne in smele ukrepe. Nenazadnje na to opozarja tako resolucija Evropskega parlamenta, prvi indici pričakovanega predloga ukrepov Evropske komisije in nenazadnje to potrjuje tudi nemško-francoski predlog.

 

Naj vas na koncu povabim k prebiranju mojega včerajšnjega nastopa in ogledu posnetka dogodka.

 

“Evropski parlament je potrdil resolucijo, s katero je pozval k oblikovanju robustnega in stabilnega Večletnega finančnega okvira (MFF). S tem je sporočil, tako Komisiji, kot Svetu EU, svoje videnje okvira, za soočanje s posledicami krize COVID-19. Predvideva okrepljen Večletni finančni okvir (MFF), ki  bolj kot na prispevkih držav članic, temelji na lastnih virih oziroma košarici lastnih virov (digitalni davek, davek na onesnaževanje,…). Okrepljen MFF bo omogočil, da je njegov sestavni del tudi Sklad za okrevanje in preobrazbo v skupni višini 2.000 milijard EUR. S temi sredstvi bi upravljala Komisija in bi bila primarno plasirala, kot nepovratna sredstva, neposredna plačila za investicije in zagotavljanje potrebnega kapital in v manjšem delu, kot posojila. Aktivnosti sklada bi bila pod neposrednim parlamentarnim nadzorom in pristojnih revizijskih organov unije. Sklad ne sme povzročiti dodatnih bremen za države članice in njihove nacionalne prispevke. Pri tem parlament tudi zavrača knjigovodsko kreativnost in s tem povezane multiplikatorje skozi mobilizacijo oziroma vključevanjem dodatnih sredstev, saj je na podlagi izkušenj Junckerjevih skladov očitno, da predvidena mobilizacija drugih, nejavnih sredstev, ni bila nikoli dosežena. Zato EP zahteva, da sklad vključuje realna in razpoložljiva sredstva. Posledično predlaga izdajo obveznic za obnovo, vezanih na okrepljen Večletni finančni okvir (MFF).

 

Cilj mora biti okrevanje in transformacija evropskih gospodarstev s strateškimi vlaganji v MSP-je, delovna mesta, veščine in znanje zaposlenih, trajnost delovnih mest, potrošnike in družine. Težišče aktivnosti sklada bi bilo na Zelenem prehodu, digitalni agendi in doseganju evropske suverenosti v strateških industrijskih sektorjih na podlagi celovite industrijske strategije, ki bo privedla do skrajševanja in diverzifikacije dobaviteljskih verig in preusmeritvijo trgovinskih politik.  Poziva pa tudi k oblikovanju samostojnega evropskega zdravstvenega programa. Temeljiti pa mora celoten projekt tudi na spoštovanju temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, vključno s spoštovanjem vladavine prava, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

 

Ta resolucija je odziv na neformalni predlog komisije, ki namerava lasten predlog predstaviti v prihodnjem tednu. Prvi osnutki predloga komisije, so vključevali ideje o simetričnih posledicah, medtem ko naj bi bil odziv na krizo asimetričnem, kjer bi bile države članice upravičene do pomoči glede na nabor kriterijev (sposobnost absorpcije šoka, obseg škode, padec BDP, javnofinančno odpornost itd). Glede na objavljene ocene padca BDP, se že da oceniti, kako bodo države članice kategorizirane in s tem opredlejen dostop do sredstev za okrevanje. Tako lahko razberemo tri skupine, od najmanj prizadetih držav (padec BDP do cca 5%), srednje prizadete (do 8%) in najbolj prizadete nad 8% (Italija, Španija, Grčija in Hrvaška). Več bo sicer znanega z objavo t. i. ocene stanja (Economic Assesment Paper). Že zdaj je moč oceniti, da bo ne glede na metode lansiranja sredstev, največja gneča za sredstva drugi skupini. V tej se nahaja Slovenija, skupaj z državami, kot so: Belgija, Nizozemska, Švedska itd. To bo skupina, v kateri bodo t i. politični kriteriji igrali najpomembnejšo vlogo. Glede na to, da se Slovenija  vse pogosteje omenja v skupini skupaj s Poljsko in Madžarsko, ob vedno glasnejšem izpostavljanju merila spoštovanja temeljnih vrednot, dodaten komentar ni potreben. V ta okvir sodi tudi nenaden Orbanov preklic časovno neomejenega izrednega stanja konec meseca.

 

Pri tem pa komisija za razliko od EP, predvideva oblikovanje dodatnih možnosti za zadolževanje (do 0,8 BNP oziroma cca. 850 milijard EUR) s poroštvom držav članic. Sredstva bi potem komisija plasirala skozi obstoječe instrumente (kohezija, horizont, …) kot posojila in tudi nepovratna sredstva. To pomeni neizogiben preplet objektivnih in političnih kriterijev za dostop to teh sredstev.

Če zaključim, tekma za sredstva, bodisi glede na predlog EP bodisi Komisije, bo zahteven in neizprosen.  Še posebej, ker bo ključnega pomena, hitro in učinkovito črpanje teh sredstev, saj bo okrevanju, predvsem ključnih evropskih gospodarstev neizbežno sledila javnofinančna konsolidacija (indikator frontloading). Nikakor si ne smemo privoščiti, da bi bila Slovenija zopet v skupini zamudnic, saj bo to imelo izredno negativne gospodarske in socialne učinke na Slovenijo. ”

VIDEO : www.topnews.si