Na Renew Europe okrogli mizi na temo gospodarskega okrevanja in omilitve grozeče socialne in družbene krize po epidemiji Covid-19 so bili sogovorniki enotni glede nujnosti spodbujanja domače potrošnje, kar pa ne bo mogoče doseči, če bosta med ljudmi prisotna strah in negotovost.

Okrogla miza z naslovom Gospodarski preboj po COVID-19 z odgovornostjo do ljudi in okolja je naslovila vrsto vprašanj na področju infrastrukture in zelenega dogovora, znanosti in razvoja ter povezavo med podjetništvom in digitalizacijo ter tehnologijo.

Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec je uvodoma poudaril, da bodo naslednji meseci ključni, saj bodo razodeli vse razsežnosti te krize, ki smo jo zdravstveno zaenkrat uspeli lokalizirati, posledice pa se bodo čutile v gospodarskem sm

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Renew Europe) je v razpravi spomnil na obsežna evropska sredstva in programe podpore gospodarstvu, »vendar se danes vedno bolj zdi, da se soočamo z nečem novim in da tega okrevanja, ki naj bi hitro sledilo krizi, kljub ogromnim sredstvom, ki so že bila in še bodo vložena v gospodarstvo, ni.

 

Nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca je prav tako poudaril pomembnost ustreznega komuniciranja z javnostjo, saj sta strah in negotovost tisto, kar odvračata od potrošnje in investiranja. Komunikacija tako stroke kot politike bi morala biti zelo jasna in bi morala temeljiti na izkušnjah, na znanjih in vedenjih, ki smo jih dobili v prvem valu z jasnim sporočilom, da bodo pristojni naredili vse, da bo na eni strani zdravstveni sistem ustrezno poskrbel za okrevanje čim večjega števila okuženih, na drugi strani pa bo gospodarstvu omogočeno normalno delovanje v največji možni meri v danih okoliščinah. Ta sporočila so danes zelo redka, včasih celo kontradiktorna.

 

Spomnil je še, da bo v nadaljevanju ključno tudi, kako pripraviti slovensko in evropsko gospodarstvo, da intenzivneje vlaga v nove tehnologije. Te usmeritve so prave, kljub večjemu tveganju, potrebno bo doseči širši družbeni konsenz.
Dr. Jože P. Damijan je mnenja, da so države članice EU danes bistveno bolj pripravljene na krizo, v primerjavi z evrsko finančno krizo iz leta 2008-2009, ter pripravljene na to, da gredo v skupne ukrepe.  Slovenija naj bi v napovedanem svežnju prejela 5,07 milijarde evrov, tudi usmeritev v zelene tehnologije in digitalizacijo je prava, ključno pa bo, ali bo vlada znala pripraviti ustrezen program za učinkovito porabo teh sredstev, pri čemer je skeptičen.

Ključen problem pri tem bo, ali bo naša vlada pri koriščenje EU sredstev sposobna narediti program, ki bo v skladu s tem, kar od nas zahteva EU. Gre za usmerjeno okrevanje, torej spodbujanje investicij v zeleno transformacijo, digitalizacijo ter pravično in vključujoče okrevanje.

Poudaril je, da so v tem trenutku ključni kratkoročni ukrepi, se pravi, »kako prepričati ljudi, da bodo na kratek rok trošili več in jim pri tem tudi pomagati.«

Med kratkoročnimi ukrepi za spodbujanje domačega gospodarstva za izhod iz krize je izpostavil uvedbo mesečnega univerzalnega dohodka, sicer tudi zakonski predlog stranke LMŠ, po katerem bi bil vsak posameznik, ki je imel 13. marca v Sloveniji stalno prebivališče, upravičen do univerzalnega dohodka v višini 100 evrov na mesec. Med ostalimi kratkoročnimi ukrepi je dr. Damijan izpostavil še subvencioniranje naložb gospodinjstev v energetsko sanacijo stavb in prehod na obnovljive vire energije, pospešitev dinamike izvedbe javnih investicij v prometno (železnice) in socialno infrastrukturo (šole, vrtci, bolnišnice…) in energetske sanacije javnih stavb ter preusmeritev EU sredstev v sofinanciranje gradnje zelenih lokalnih infrastrukturnih in komunalnih projektov s hitrimi učinki.

Okroglo mizo si lahko na ogledate na povezavi: