Predlog Komisije predstavlja zahteven in kompleksen kompromis med državami članicami in močno odraža zahteve vzhodnih držav članic, ki niso pristale na obveze kvote razporejanja migrantov. Vključuje tri ključne izzive soočanja z ilegalnimi oziroma kot pravi komisija z ne upravljanimi migracijami. Vse tri ravni so med seboj tesno povezane in prepletene ter medsebojno pogojene. Gre za učinkovitejše sodelovanje z državami izvora migracij in tranzitnimi državami na pragu EU ter krepitev varovanja zunanjih meja, kar bo vse zahtevalo krepitev pristojnosti Unije, predvsem krepitev njenega mednarodnega položaja in posledično tudi Skupne zunanje in varnostne politike. Medtem ko tretji steber predstavlja sistem solidarnosti med državami članicami skozi sprejem prosilcev ali preko t.i. sponzorske sheme pri vračanju neuspešnih prosilcev za varstvo.

 


Predlog Komisije sicer pozdravljava z vidika, da poskuša poenotiti evropsko upravljanje z migracijami na predvidljiv, pragmatičen in realističen način ter se odločno postavi proti tihotapcem, ki so soodgovorni za tragedije na tranzicijski proti, a vendarle meniva, da številne dolgoročne izzive migracij ne naslavlja dovolj celovito. Medtem ko sicer obljublja hitrejše, enotno in bolj transparentno procesiranje azilnih prošenj ter poskuša preprečiti sporno vračanje migrantov (push-backs) znotraj Unije, se postavljajo etične dileme tudi glede vračanja in “reintegracije” v državo izvora v kratkem časovnem obdobju.

Glede na vse navedeno je prostora za bistvene spremembe paketa in iskanje nadaljnjega kompromisa zelo omejen. Še posebej, ker je na ta dogovor Komisija že navezala vprašanje prenove Schengena in reguliranih migracij, kjer pa so, zaradi demografske realnosti v vseh državah članicah, stališča med njimi bližja. Eden izmed izzivov bo gotovo, kako predlagane rešitve umestiti v kontekst mednarodnega prava in pogodbenih zavez tako Unije, kot tudi držav članic. Še bolj zahteven izziv, predvsem notranjepolitičen, za države članice pa bo solidarnostni mehanizem in t. i. sponzorstva. Tukaj Komisija predlaga rešitve, ki politično niso enostavne niti za zagovornike premestitev med državami članicami, kot tudi ne za zagovornike repatriacije do varstva neupravičenih prosilcev. Je pa potrebno gledati celoten paket tudi v kontekstu celovitih odnosov znotraj EU, saj bi neuspeh predlaganega paketa, poglobil prepad med jugom, vzhodom in jedrom Unije, če posebej, ob napovedi da ob neuspehu tega predloga novega v doglednem času ni moč pričakovati oziroma ta Komisija novega predloga ne bo predstavila.