Evropski poslanec LMŠ/RE dr. Klemen Grošelj je včeraj 30.9.2020 v oddaji Odmevi poudaril, da je normiranje vladavine prava še kako pomembno za enotno in močno Evropsko unijo. Veseli ga, da poročilo določa jasne in nedvoumne standarde, ki so zagotovo temelj, na katerem počiva EU. Na vprašanje, ali omenjeno poročilo prinaša kakršne koli sankcije, je dejal, da trenutno poteka t.i. trialog na evropski ravni med Evropsko komisijo, Evropskim svetom ter Evropskim parlamentom, kjer pa je slednji zavzel jasno stališče, da pričakuje na področju vladavine prava robusten mehanizem, kar bi lahko privedlo tudi do sankcij zoper izplačilo sredstev državam članicam, ki kršijo temeljno vrednoto EU.

 

Poročilo se, kot pravi dr. Grošelj, jasno sklicuje na konkretne primere pri transparentnosti medijskega lastništva, pri čemer je jasno izpostavljen primer dveh medijev – gre za medijski imperij SDS.

 

Kot izjemno pomembno dejstvo izpostavlja tudi navedbe v poročilu, da  Evropska komisija ni zaznala, da bi bili preiskovalni organi neučinkoviti zaradi politične pristranskosti. Od vladajoče koalicije pričakuje, da vloži vse napore v smeri zagotavljanja več sredstev, kot tudi krepitve kadrovske podhranjenosti za samostojno in neodvisno delovanje institucij.

Izpostavil je tudi, da Evropska komisija v poročilu navaja, konkretno Kanglerjevo komisijo, kot primer, kako naj se ne posega politično v delovanje preiskovalnih organov. Torej poleg zagotavljanja ustreznih kadrovskih in finančnih sredstev, je kot pravi dr. Grošelj, ključno zaupanje in ne poseganje v neodvisnost teh organov.

 

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva ( LMŠ/RE) sta v skupnem odzivu zapisala:

“Dolgo pričakovana in nujno potrebna poročila o stanju vladavine prava posameznih držav članic v Evropski uniji pozdravljava. S skupno in objektivno metodologijo namreč vzpostavljajo enoten pregled stanja naših demokracij z uvedbo orodij, ki jih bo moč uporabiti pri prihodnjih finančnih mehanizmih in bodo služila kot preventivni ukrep pred zlorabo oblasti, korupcijo in vsesplošnim razkrojem demokratične družbe.

Poročilo za Slovenijo izpostavlja vrsto vprašanj, na katera vseskozi opozarjava, tudi v javnih nastopih. Občutno nazadovanje in negativna ocena medijskega prostora nista presenečenje, temveč odraz organiziranih kampanj ter strateških, brezobzirnih in nestrpnih napadov na neodvisnost medijev, ki jih ali podpirajo ali pa v njih celo sodelujejo tudi najvišji predstavniki aktualne vlade in vladne koalicije.

V zvezi s poročilom za našo državo bi opozorila še predvsem na znano problematiko finančne in kadrovske podhranjenosti nekaterih neodvisnih agencij, kot sta KPK in AKOS, pa tudi sodstvo. Bistven poudarek poročila so zaznavana vpletanja oziroma pritiski na neodvisne veje oblasti in uredniško politiko medijev. Ob tem poročilo posebej omenja negativen vpliv na neodvisnost in učinkovitost medijev, ki jih povzroča netransparentno lastništvo medijev in jasne podreditve nekaterih medijev eni politični stranki, kar dodatno poglablja nov predlog medijske zakonodaje, ter manjko jasnih specifičnih pravil, ki bi urejala konflikte interesov v naši medijski krajini. Poročilo med drugim omenja tudi problematiko kratkih rokov javne razprave predlaganih zakonodaj in poizkusov politike, kar državljanom onemogoča sooblikovanje zakonodaje.

Glede na to, v kakšnem “klubu” držav smo se pri tem znašli, bi se morala tudi koalicijskim partnerjem, še posebej tistim, ki se umeščajo v evropsko liberalno družino, postaviti prenekatera vprašanja. Toda, kot lahko vidimo že iz dosedanje vsakodnevne prakse, temu najbrž ne bo tako. Medtem, ko je poročilo do pravosodja zmerno kritično, pa se bojiva tudi, da bomo v prihodnosti – ravno zaradi politik in dejanj aktualne oblasti, predvsem pa njihovih posegov v neodvisnost ključnih institucij (policija in NPU, pritiski na državno tožilstvo itd.) – vendarle priča pospešeni institucionalni razgradnji (ali vsaj nadaljnjih poskusov razgradnje) temeljnih institucij vladavine prava v državi.”