Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta danes naslovila pismo na predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija, v katerem sta opozorila na tvit premiera Janše, ki je v soboto ob 25. obletnici genocida v Srebrenici zlorabil in politiziral zgodovinska dejstva za izključno notranje ideološke in strankarske namene. Tovrstne politične izjave in način komunikacije je potrebno obsoditi. 

 

Tweet Janeza Janše

 

Odziv predsednika Stranke LMŠ Marjana Šarca

 

 

Pismo predsedniku Evropskega parlamenta Davidu Sassoliju

 

Spoštovani predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli,

v soboto, 11. julija, smo obeležili 25. obletnico pokola v Srebrenici, ki simbolizira temačno brezno balkanskih vojn in najtemnejšo uro v sodobni evropski zgodovini. Ob tej priložnosti je slovenski predsednik vlade Janez Janša, sicer tesni politični zaveznik madžarskega premierja Viktorja Orbana in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, objavil sporočilo na omrežju Twitter, v katerem je zapisal, da omenjenega pokola, navajava, “ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne povoje v Sloveniji in drugod”.

Nekaj ​​ur zatem je premier Janša objavil še, da, navajava, “Srebrenice 1995 ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to kljub večjemu št. pomorjenih ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije”.

Tovrstne izjave, ki ne spoštujejo zgodovinskih dejstev, so po najinem mnenju groba zloraba in napačna interpetacija tragedije, ki se je odvijala v Srebrenici, ter sramotna politična manipulacija,  ki žali spomin na tisoče moških, žensk in otrok, ki so izgubili življenje v enem najbolj tragičnih dogodkov v novejši evropski zgodovini. Ni dvoma, da moramo v celoti in najostreje obsoditi vsa podobna grozodejstva, kjerkoli in kadarkoli so se zgodila, vendar ne s politično in ideološko zlorabo ter poneverbo zgodovinskih dejstev.

Zloraba in politizacija genocida v Srebrenici za izključno notranje ideološke in strankarske namene slovenskega premierja Janše je le vrh ledene gore širšega in izjemno zaskrbljujočega trenda zgodovinskega revizionizma in relativizma, ki ga prinaša zaskrbljujoča rast skrajne desnice in populističnih sil po Evropski uniji.

Takšni drzni in brezobzirni poskusi manipulacije in zgodovinskega revizionizma, zlasti, ko to počne nekdo, ki je med najvišjimi predstavniki države, na žalost postajajo norma tako v Sloveniji kot v drugih delih Evropske unije. Trdno verjameva, da takšnih poskusov ne moremo in ne smemo prezreti. Kot izvoljeni predstavniki Unije namreč moramo jasno obsoditi tovrstne politične izjave in način komunikacije.

Zato vas pozivava, spoštovani gospod predsednik, da prevzamete potrebno politično pobudo in začnete resno politično razpravo o tej zadevi. V času, ko se začenja razprava v okviru Konference o prihodnosti Evrope, je priznavanje in spoštovanje zgodovinskih dejstev bistveno.

Klemen Grošelj

Irena Joveva

 

V ponedeljek, 29. 6., in torek, 30. 6. 2020, sta evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj v imenu Renew Europe gostila dvodnevno srečanje Slovenija v Evropi – skupno delovanje in sodelovanje svobodomiselnih, kjer sta predstavila načine za še boljše sodelovanje nacionalne in evropske ravni politik.

Predsednik stranke Marjan Šarec je uvodoma predstavil svojo izkušnjo delovanja v Evropskem svetu. Poudaril je pomen sodelovanja in povezovanja na različnih ravneh politike, saj so le tako naša sporočila še bolj slišana. Posebej je izpostavil odnos do lokalnega okolja, ki je ključno za uspešen razvoj posameznika, občine, družbe in države. Politika se tako ne sme oddaljiti od lokalnega okolja, državljankam in državljanom pa je potrebno približati Evropsko unijo in njene institucije. »Vsi si želimo odprte, močne in enotne Evrope, v kateri vladata spoštovanje in zaupanje in v kateri ni prostora za evroskeptike

»Ne želimo si federalne, ampak si želimo boljšo Evropsko unijo, to pa lahko dosežemo z razumevanjem, kako dejansko v praksi potekajo procesi na evropskem parketu,« je v nagovoru izpostavila evropska poslanka Irena Joveva. Predstavila je delovanje evropskih inštitucij pred, med in kakšno bo to delovanje po koncu pandemije covid-19, z namenom, da bi si udeleženci po zaključku srečanja lažje predstavljali, kako poteka delo v Evropskem parlamentu v primerjavi z nacionalnim, pa tudi, kako si lahko v tem okviru drug drugemu pomagamo in sodelujemo. Le s sodelovanjem namreč lahko kot ekipa rastemo na ravni celotne EU, zato je bilo ključno, da sta evropska poslanca iz osebnih izkušenj povedala, katere so ključne tematike tega mandata.

 

 

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je izpostavil geostrateške vidike EU, pri čemer je dejal, da lahko samo kot skupnost ostanemo enakovreden partner na mednarodnem parketu. Solo akcije posameznih držav, po katerih se na žalost v zadnjem obdobju zgleduje tudi Slovenija, niso prava pot h krepitvi unije kot takePrav tako je mnenja, da je »novi finančni okvir lahko tudi velika priložnost, vse pa je odvisno od programov, ki morajo biti naravnani trajnostno, zeleno in temeljiti na tehnološkem razvoju ter digitalizaciji«. Prepričan je, da so potrebne spremembe tudi nekaterih temeljnih listin, saj novi izzivi terjajo tudi tovrstne posege.

 

V nadaljevanju srečanja so udeleženci podrobneje spoznali programske usmeritve politične skupine Renew Europe. Nekaj več pozornosti so namenili vladavini prava, ozelenitvi družbe in digitalizaciji. Dotaknili so se tudi ključnih resolucij in programskih dokumentov, ki sta jih letos sprejela Evropski parlament in Evropska komisija. Zeleni dogovor in novi finančni okvir bosta zahtevala tudi učinkovito implementacijo na nacionalno in lokalno raven, zato je nujno dobro poznavanje evropskih politik. Ob zaključku so se udeleženci dotaknili še problema dezinformacij, zaščite žvižgačev, svobode medijev in nižanja demokratičnih standardov v Sloveniji in EU ter se dogovorili za še tesnejše sodelovanje z evropskima poslancema.

Na Renew Europe okrogli mizi na temo gospodarskega okrevanja in omilitve grozeče socialne in družbene krize po epidemiji Covid-19 so bili sogovorniki enotni glede nujnosti spodbujanja domače potrošnje, kar pa ne bo mogoče doseči, če bosta med ljudmi prisotna strah in negotovost.

Okrogla miza z naslovom Gospodarski preboj po COVID-19 z odgovornostjo do ljudi in okolja je naslovila vrsto vprašanj na področju infrastrukture in zelenega dogovora, znanosti in razvoja ter povezavo med podjetništvom in digitalizacijo ter tehnologijo.

Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec je uvodoma poudaril, da bodo naslednji meseci ključni, saj bodo razodeli vse razsežnosti te krize, ki smo jo zdravstveno zaenkrat uspeli lokalizirati, posledice pa se bodo čutile v gospodarskem sm

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Renew Europe) je v razpravi spomnil na obsežna evropska sredstva in programe podpore gospodarstvu, »vendar se danes vedno bolj zdi, da se soočamo z nečem novim in da tega okrevanja, ki naj bi hitro sledilo krizi, kljub ogromnim sredstvom, ki so že bila in še bodo vložena v gospodarstvo, ni.

 

Nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca je prav tako poudaril pomembnost ustreznega komuniciranja z javnostjo, saj sta strah in negotovost tisto, kar odvračata od potrošnje in investiranja. Komunikacija tako stroke kot politike bi morala biti zelo jasna in bi morala temeljiti na izkušnjah, na znanjih in vedenjih, ki smo jih dobili v prvem valu z jasnim sporočilom, da bodo pristojni naredili vse, da bo na eni strani zdravstveni sistem ustrezno poskrbel za okrevanje čim večjega števila okuženih, na drugi strani pa bo gospodarstvu omogočeno normalno delovanje v največji možni meri v danih okoliščinah. Ta sporočila so danes zelo redka, včasih celo kontradiktorna.

 

Spomnil je še, da bo v nadaljevanju ključno tudi, kako pripraviti slovensko in evropsko gospodarstvo, da intenzivneje vlaga v nove tehnologije. Te usmeritve so prave, kljub večjemu tveganju, potrebno bo doseči širši družbeni konsenz.
Dr. Jože P. Damijan je mnenja, da so države članice EU danes bistveno bolj pripravljene na krizo, v primerjavi z evrsko finančno krizo iz leta 2008-2009, ter pripravljene na to, da gredo v skupne ukrepe.  Slovenija naj bi v napovedanem svežnju prejela 5,07 milijarde evrov, tudi usmeritev v zelene tehnologije in digitalizacijo je prava, ključno pa bo, ali bo vlada znala pripraviti ustrezen program za učinkovito porabo teh sredstev, pri čemer je skeptičen.

Ključen problem pri tem bo, ali bo naša vlada pri koriščenje EU sredstev sposobna narediti program, ki bo v skladu s tem, kar od nas zahteva EU. Gre za usmerjeno okrevanje, torej spodbujanje investicij v zeleno transformacijo, digitalizacijo ter pravično in vključujoče okrevanje.

Poudaril je, da so v tem trenutku ključni kratkoročni ukrepi, se pravi, »kako prepričati ljudi, da bodo na kratek rok trošili več in jim pri tem tudi pomagati.«

Med kratkoročnimi ukrepi za spodbujanje domačega gospodarstva za izhod iz krize je izpostavil uvedbo mesečnega univerzalnega dohodka, sicer tudi zakonski predlog stranke LMŠ, po katerem bi bil vsak posameznik, ki je imel 13. marca v Sloveniji stalno prebivališče, upravičen do univerzalnega dohodka v višini 100 evrov na mesec. Med ostalimi kratkoročnimi ukrepi je dr. Damijan izpostavil še subvencioniranje naložb gospodinjstev v energetsko sanacijo stavb in prehod na obnovljive vire energije, pospešitev dinamike izvedbe javnih investicij v prometno (železnice) in socialno infrastrukturo (šole, vrtci, bolnišnice…) in energetske sanacije javnih stavb ter preusmeritev EU sredstev v sofinanciranje gradnje zelenih lokalnih infrastrukturnih in komunalnih projektov s hitrimi učinki.

Okroglo mizo si lahko na ogledate na povezavi:

 

Evropski poslanec LMŠ / RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj je 26.5.2020 skupaj z ostalimi evropskimi poslanci liberalne politične skupine PRENOVIMO EVROPO naslovil odprto pismo komisarju Olivérju Várhelyiju na temo zaskrbljujočih političnih razmer v Srbiji. Trenutne razmere v Srbiji kažejo na veliko nazadovanje posvečanja osnovnim evropskim demokratičnim vrednotam s strani vlade in političnega vodstva Srbije.

 

Med drugim v pismu izražajo veliko skrb glede neuravnoteženosti na področju medijskega poročanja, povečanega pritiska na posameznike in civilno družbo, ki je kritična do vlade. Na podlagi neodvisnih raziskav stanja demokracije je moč zaznati, da Srbija sodi v t.i. hibridni režim.

 

 

Kot navajajo evropski poslanci v samem pismu je skrb vzbujajoče tudi dejstvo, vse večjega vpliva Rusije in Kitajske pri čemer izjave s strani srbske vlade, samo še poglabljajo dvom o iskreni nameri gradnje skupne evropske prihodnosti trenutnih oblasti.

 

 

 

Pismo komisarju Olivérju Várhelyiju 

Pozdravljeni dragi prijatelji in obiskovalci spletne strani!

 

Kot ste morda zasledili v medijih, se vzporedno z umikanjem ukrepov, kateri so bili uvedeni v okviru soočanja z epidemijo korona virusa, ponovno začenjamo krepiti dejavnosti mene in  moje ekipe. Včeraj, 18. 5. 2020 smo tako imeli, neke vrste simbolno otvoritev, s tiskovno konferenco, na kateri sta poleg mene, videnje na ukrepe za okrevanje slovenskega in evropskega gospodarstva, po zaustavitvi javnega življenja in posledičnega zastoja skoraj vse gospodarske dejavnosti predstavila, predsednik stranke LMŠ g. Marjan Šarec in prof. dr. Jože P. Damjan.

Naš namen in namen dogodka, kateremu bo v prihodnjih tednih in mesecih sledila vrsta, podobnih dogodkov (tiskovne konference, poslanski večeri, okrogle mize ipd), je bilo predstaviti alternativni nabor ukrepov za oživitev gospodarstva. Oživitev tako evropskega, kot tudi slovenskega gospodarstva, ki je tesno vpeto v širši evropski okvir. Ni namreč nepomembno, da kar 37% slovenskega BDP-ja zagotavlja izvoz. Kako pomembni bodi sprejeti ukrepi in predvsem kako pomembna bo njihova uresničitev, pa nakazuje tudi, da sta včeraj svoj predlog 500 milijardnega sklada za okrevanje evropskega gospodarstva, predstavila tudi francoski predsednik Macron in nemška kanclerka Merkel. Od nas vseh, predvsem pa od izbir, katere bo sprejela vladajoča politika je odvisno kako hitro in predvsem boleče ter dolgotrajno bo okrevanje po krizi, zaradi epidemije. Pred nami je možnost hitrega in dinamičnega okrevanja, ki je bila predlagana na včerajšnjem dogodku. Seveda obstaja tudi alternativa, ki pa po našem mnenju vodi v počasno in boleče okrevanje ter ponavljanja napak iz zadnje gospodarsko-finančne krize.

Skupen zaključek včerajšnjega dogodka bi lahko bil, da potrebujemo odločne in smele ukrepe. Nenazadnje na to opozarja tako resolucija Evropskega parlamenta, prvi indici pričakovanega predloga ukrepov Evropske komisije in nenazadnje to potrjuje tudi nemško-francoski predlog.

 

Naj vas na koncu povabim k prebiranju mojega včerajšnjega nastopa in ogledu posnetka dogodka.

 

“Evropski parlament je potrdil resolucijo, s katero je pozval k oblikovanju robustnega in stabilnega Večletnega finančnega okvira (MFF). S tem je sporočil, tako Komisiji, kot Svetu EU, svoje videnje okvira, za soočanje s posledicami krize COVID-19. Predvideva okrepljen Večletni finančni okvir (MFF), ki  bolj kot na prispevkih držav članic, temelji na lastnih virih oziroma košarici lastnih virov (digitalni davek, davek na onesnaževanje,…). Okrepljen MFF bo omogočil, da je njegov sestavni del tudi Sklad za okrevanje in preobrazbo v skupni višini 2.000 milijard EUR. S temi sredstvi bi upravljala Komisija in bi bila primarno plasirala, kot nepovratna sredstva, neposredna plačila za investicije in zagotavljanje potrebnega kapital in v manjšem delu, kot posojila. Aktivnosti sklada bi bila pod neposrednim parlamentarnim nadzorom in pristojnih revizijskih organov unije. Sklad ne sme povzročiti dodatnih bremen za države članice in njihove nacionalne prispevke. Pri tem parlament tudi zavrača knjigovodsko kreativnost in s tem povezane multiplikatorje skozi mobilizacijo oziroma vključevanjem dodatnih sredstev, saj je na podlagi izkušenj Junckerjevih skladov očitno, da predvidena mobilizacija drugih, nejavnih sredstev, ni bila nikoli dosežena. Zato EP zahteva, da sklad vključuje realna in razpoložljiva sredstva. Posledično predlaga izdajo obveznic za obnovo, vezanih na okrepljen Večletni finančni okvir (MFF).

 

Cilj mora biti okrevanje in transformacija evropskih gospodarstev s strateškimi vlaganji v MSP-je, delovna mesta, veščine in znanje zaposlenih, trajnost delovnih mest, potrošnike in družine. Težišče aktivnosti sklada bi bilo na Zelenem prehodu, digitalni agendi in doseganju evropske suverenosti v strateških industrijskih sektorjih na podlagi celovite industrijske strategije, ki bo privedla do skrajševanja in diverzifikacije dobaviteljskih verig in preusmeritvijo trgovinskih politik.  Poziva pa tudi k oblikovanju samostojnega evropskega zdravstvenega programa. Temeljiti pa mora celoten projekt tudi na spoštovanju temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, vključno s spoštovanjem vladavine prava, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

 

Ta resolucija je odziv na neformalni predlog komisije, ki namerava lasten predlog predstaviti v prihodnjem tednu. Prvi osnutki predloga komisije, so vključevali ideje o simetričnih posledicah, medtem ko naj bi bil odziv na krizo asimetričnem, kjer bi bile države članice upravičene do pomoči glede na nabor kriterijev (sposobnost absorpcije šoka, obseg škode, padec BDP, javnofinančno odpornost itd). Glede na objavljene ocene padca BDP, se že da oceniti, kako bodo države članice kategorizirane in s tem opredlejen dostop do sredstev za okrevanje. Tako lahko razberemo tri skupine, od najmanj prizadetih držav (padec BDP do cca 5%), srednje prizadete (do 8%) in najbolj prizadete nad 8% (Italija, Španija, Grčija in Hrvaška). Več bo sicer znanega z objavo t. i. ocene stanja (Economic Assesment Paper). Že zdaj je moč oceniti, da bo ne glede na metode lansiranja sredstev, največja gneča za sredstva drugi skupini. V tej se nahaja Slovenija, skupaj z državami, kot so: Belgija, Nizozemska, Švedska itd. To bo skupina, v kateri bodo t i. politični kriteriji igrali najpomembnejšo vlogo. Glede na to, da se Slovenija  vse pogosteje omenja v skupini skupaj s Poljsko in Madžarsko, ob vedno glasnejšem izpostavljanju merila spoštovanja temeljnih vrednot, dodaten komentar ni potreben. V ta okvir sodi tudi nenaden Orbanov preklic časovno neomejenega izrednega stanja konec meseca.

 

Pri tem pa komisija za razliko od EP, predvideva oblikovanje dodatnih možnosti za zadolževanje (do 0,8 BNP oziroma cca. 850 milijard EUR) s poroštvom držav članic. Sredstva bi potem komisija plasirala skozi obstoječe instrumente (kohezija, horizont, …) kot posojila in tudi nepovratna sredstva. To pomeni neizogiben preplet objektivnih in političnih kriterijev za dostop to teh sredstev.

Če zaključim, tekma za sredstva, bodisi glede na predlog EP bodisi Komisije, bo zahteven in neizprosen.  Še posebej, ker bo ključnega pomena, hitro in učinkovito črpanje teh sredstev, saj bo okrevanju, predvsem ključnih evropskih gospodarstev neizbežno sledila javnofinančna konsolidacija (indikator frontloading). Nikakor si ne smemo privoščiti, da bi bila Slovenija zopet v skupini zamudnic, saj bo to imelo izredno negativne gospodarske in socialne učinke na Slovenijo. ”

VIDEO : www.topnews.si

Konec meseca aprila je 41 evropskih poslancev v odprtem pismu opozorilo na stanje medijev med in po epidemiji nastali zaradi COVID – 19.

Med podpisniki pisma sta bila tudi evropska poslanca iz vrst LMŠ / Renew Europe, dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva.

13.5.2020 je predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v odgovoru med drugim poudaril, da je v teh trenutkih kredibilna informacija, ki temelji na preverjenih dejstvih nekaj najpomembnejšega. Neodvisno novinarstvo pa, da  je temelj vsake demokracije.

 

 

 

Odgovor predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

COVID-19 bo vplival predvsem na vrstni red in časovni okvir doseganja prednostnih nalog. Gotovo je sedaj po akutni fazi epidemije ključna prednostna naloga ponoven zagon naših družb, predvsem skozi ukrepe podpore gospodarstvu in blažitve socialnih posledic. Na tem področju bo EU morala pomagati najbolj prizadetim državam članicam, saj samostojno tega bremena ne bodo zmogle. Tukaj bo ključno vlogo odigral, jaz bi rekel kar krizni MFF (večletni finančni okvir) skupaj s skladom za okrevanje, ki bosta morala, kot kažejo aktualne razprave zagotoviti finančni okvir razpoložljivih sredstev v EU v obsegu 2.000 in več milijard evrov. Prav ta dva instrumenta bosta odraz solidarnosti med državami članicami in v sami EU, saj bo to zahtevalo od vseh članic, da povečajo svoj prispevek v MFF. Gotovo je da obseg MFF ne bo ostajal na ravni 1% BNP, ampak se bo ta dvignil.

Načrt okrevanja po krizi ali t.i. novi Marshallow plan za EU bo v tem okviru ključnega pomena in bo moral zasledovati naslednje ključne cilje:

  • Ponovni zagon evropskega gospodarstva ob hkratni krepitvi evropske tehnološke in gospodarske suverenosti na ključnih oziroma kritičnih področjih (medicinska oprema, digitalne tehnologije, stabilnost finančnega sektorja,…) oziroma zmanjševanje tvegane uvozne odvisnosti ob ohranjanju enotnega trga in konkurenčnosti na notranjem trgu.

 

  • Programe podpore državam članicam pri soočanju s socialnimi posledicami krize, predvsem ukrepe za ohranjanje delovnih mest in njihovo dolgoročno preoblikovanje skladno z razvojnimi prioritetami v okviru programov zelenega svežnja in digitalizacije ter preprečevanje revščine in prikrajšanosti. Nikakor ne smemo ponoviti napak zadnje finančno-gospodarske krize na tem področju.

 

  • Vključevati bi moral robustni program (v okviru Horizont Evropa) in finančni okvir za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki bo skladna z načeli Zelenega svežnja in bo EU, kot tudi članicam, zagotovil trajnostni okvir za globalno konkurenčnost ob hkratnem prehodu v brezogljično družbo.

 

Gotovo je pred nami, tudi ali predvsem v okviru Konference o prihodnosti Evrope, odkrita in tudi upam, intenzivna razprava o prihodnosti EU. Sam zagovarjam idejo, da rabimo malo več EU, predvsem pa boljšo EU. Pred nami je izziv zagotavljanja nadaljnjega razvoja in krepitve demokracije v državah članicah ter tudi v EU kot celoti. Nikakor ne smemo pristati na krepitev avtoritarnih in populističnih gibanj, ki zavračajo temeljne evropske in demokratične vrednote, na katerih temelji EU. Predvsem pa se moramo potruditi, da se EU ne začne razvijati po načelih koncentričnih krogov, saj bi to pomenilo asimetrijo najprej na ravni političnega povezovanja držav članic, postopoma pa bi to vodilo v poglabljanje socialnih in gospodarskih razlik med jedrom in periferijo. Sam zagovarjam enovit razvoj EU, ki temelji na doslednem spoštovanju temeljnih načel in vrednot EU. Sam menim, da je pot, ki jo predstavljata Poljska in Madžarska, pot v preteklost, medtem ko mora Slovenija slediti poti demokratičnega razvoja in krepitve vladavine prava. To pa je tudi pot, kateri sledi velika večina držav članic.

Dr. Klemen Grošelj je 10.2.2020 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu pozval Evropsko komisijo k ukrepanju za odpravo politične blokade v Mostarju z besedami : “Pozivam Evropsko komisijo naj pomaga prebivalcem Mostarja in tudi BiH, dopolniti volilni zakon v roku postavljenem s strani sodišča ter omogoči izvedbo lokalnih volitev. To sicer ne bo realizacija komisijinih 14 točk, bo pa konkreten korak naprej v demokratizaciji države, konkreten korak v korist prebivalcev Mostarja in korak v približevanju BiH vrednotam EU ter članstvu v EU.”

 

7.5.2020 je dr. Grošelj naslovil še pisno poslansko vprašanje na Evropsko komisijo, na kakšen način bo pripomogla prebivalcem Mostarja , da bodo lahko na lokalni ravni volili politične predstavnike.

 

Poslansko vprašanje

V Mostarju (BiH) že več kot deset let ni bilo lokalnih volitev. Mostarska mestna hiša je tako prazna že od leta 2012. Edina oseba, pooblaščena za začasno razdelitev mestnega proračuna do naslednjih volitev, je zadnji izvoljeni mostarski župan. Mostar je tako nekakšno politično “mesto duhov”. Žrtve teh nedemokratičnih razmer so prebivalci Mostarja, ki ne morejo uresničiti ene izmed temeljnih pravic – voliti in sovplivati na razvoj lastne lokalne skupnosti. Državljanka BiH-a Irma Baralija je sprožila spor na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kjer je tožila državo zaradi diskriminacije in tožbo oktobra 2019 tudi dobila. V skladu s sodbo ima državni parlament BiH šest mesecev časa, da najde rešitev. Če rešitve ni, lahko ustavno sodišče izreče začasno rešitev, to je, da se lokalne volitve izvedejo, kar pa je glede na politična razmerja v državi malo verjetno.

 

Zato vas sprašujem:

Kako boste pomagali prebivalcem Mostarja, da se sodba Evropskega sodišča za človekove pravice implementira in jim omogočili voliti svoje predstavnike tudi na lokalni ravni?

 

Slika: BHRT

Slika: Armin Durgut/PIXSELL

 

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva (LMŠ / RENEW) sta 6.5.2020 naslovila pisno poslansko vprašanje na Evropsko komisijo in sicer na temo pomoči industriji srečanj.

 

Pisno poslansko vprašanje

V okviru sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja bolezni covid-19, je bila industrija srečanj (sejmi, kongresna dejavnost, itd.) med prvimi prisiljena ustaviti svoje dejavnosti in bo zaradi same narave dela med zadnjimi, ki bo ponovno začela njihovo izvajanje.

 

Gre za dejavnost, ki je delovno intenzivna in kjer je ključno človeško znanje. S propadom podjetij v teh dejavnostih bi izgubili številna delovna mesta in dragoceno znanje. Upoštevaje multiplikativno naravo dejavnosti te industrije bi njen propad povzročil tudi dodatno širšo gospodarsko, socialno in družbeno škodo (sejemska dejavnost vpliva na razvoj podjetij in prodajo njihovih izdelkov, kongresna dejavnost generira dodaten prihodek v turizmu in omogoča izmenjavo znanj in vedenj v mnogih dejavnostih itd.). V Sloveniji ta dejavnost zagotavlja skupaj okoli 15.000 delovnih mest, v evropskem prostoru pa še bistveno več. Zato naju, glede na navedeno, zanima naslednje:

 

Ali komisija, glede na specifičen položaj industrije srečanj v krizi zaradi pandemije covid-19, pripravlja njej prilagojene ukrepe za blažitev posledic in hitrejše okrevanje?

 

Ali komisija, skupaj z državami članicami, pripravlja smernice za izhod iz krize za industrijo srečanj?