V petek 30.9.2020 je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (LMŠ/RE) naslovil pismo na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ter predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, z  naslovom  Podpora solventnosti evropskim podjetjem s poudarkom na mala in srednja podjetja. Pozivu, v katerem dr. Grošelj opozarja na nujnost implementacije mehanizma, ki bi nudil podporo plačilni sposobnosti v teh časih, ko so podjetja ravnati v skladu  s prejetimi ukrepi, mnogi so namreč tudi svoje dejavnosti morali zapreti v tem času, se je pridružilo 26 evropskih poslancev med njimi tudi 5 slovenskih.

 

Pismo z naslovom  “Podpora solventnosti evropskim podjetjem s poudarkom na mala in srednja podjetja”

 

Spoštovana predsednica Von der Leyen,

Spoštovani predsednik Michel,

 

 

Pred poletjem je Evropska komisija svarila, da bodo lahko evropska podjetja v letu 2020 poslovala z izgubo v višini 720 milijard EUR izgube, pri čemer 35% do 50% podjetij, morda ne bo imelo dovolj kapitala, za ohranitev lastne plačilne sposobnosti. Glede na navedeno globoko obžalujemo, da je politični dogovor o novem večletnem finančnem okviru, dosežen 21. julija 2020, izključil oblikovanje instrumenta za podporo plačilne sposobnosti.

V prvem valu pandemije COVID-19 so se vlade držav članic odzivale z obsežnim paketom ukrepov, ki so zagotovili visoko raven likvidnostne podpore, ki so preprečila stečaj ali propad številnih podjetij. S hitrim in obsežnim posegom, so države preprečile poglobitev recesije, saj nekateri podatki in ocene kažejo, da bil brez navedenih ukrepov padec BDP v leta 2020 morda za 3 ali 4 odstotne točke globlji.

Na žalost, je drugi val pandemije močno prizadel Evropo in vlade držav so prisiljene ponovno uvajati stroge epidemiološke ukrepe, kar je mnoga podjetja prisililo v zaprtje poslovanja. To neizogibno vodi v pomanjkanje likvidnosti, ki lahko v prihodnjih mesecih privede do plačilne nesposobnosti mnogih podjetij in sproži plaz stečajev.

 

Istočasno, pa se države članice soočajo z vedno večjimi omejitvami pri zagotavljanju sredstev za podporo gospodarstvu, kar dodatno omejuje možnosti likvidnostnih pomoči, ki naj bi preprečile plačilno nesposobnost podjetij. V svojem oktobrskem poročilu, tako Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da so lahko ukrepi, ki so namenjeni ohranjanju delovnih mest, moratoriji na plačilo dolgov, nepovratna sredstva in posojila, učinkoviti pri reševanju likvidnosti evropskih podjetij, vendar pa je doseg teh ukrepov, pri preprečevanju tveganja plačilne nesposobnosti podjetij, še posebej malih in srednjih podjetij (MSP) omejena.     

Zato vas pozivamo, da ponovno preučite in ocenite pomen vzpostavitve celovitega mehanizma podpore plačilni sposobnosti za evropska podjetja, še posebej mala in srednja podjetja, s čimer bi zagotovili enake pogoje poslovanja in možnosti dostopa do likvidnostnih sredstev podjetjem, ne glede na to, v kateri državi članici poslujejo oziroma delujejo. Da bi se lahko uspešno soočili z dolgoročnimi negativnimi učinki te krize, moramo z ukrepi in politikami narediti korak naprej. Poleg likvidnostne podpore moramo, zaradi posledic krize plačilno nesposobnim, a drugače uspešnim in stabilnim podjetjem, zagotoviti nadaljnje poslovanje z ukrepi kot so povračilo fiksnih stroškov, dokapitalizacija in prestrukturiranje dolgov.

 

Izjemnega pomena je, da se močna politična podpora, ki se je do zdaj zagotavljala evropskim podjetjem, ohrani in ostane trdna. Še pomembneje pa je, da se okrepi, prilagodi in podaljša z oblikovanjem namenskega instrumenta, ki vključuje nabor srednje in dolgoročnih ukrepov, ki bodo pomagala podjetjem ostati plačilno sposobna.  To ni nujno potrebno, samo zaradi zagotavljanja preživetja najbolj produktivnega in trdnega dela evropskega gospodarstva, ki ga tvorijo mala in srednja podjetja, marveč tudi za ohranjanje njihove globalne konkurenčnosti in zmožnosti ustvarjanja delovnih mest v času po koncu pandemije.

 

 

S spoštovanjem,

 

Klemen GROŠELJ (Renew Europe, Slovenija)

 

Barry ANDREWS (Renew Europe, Irska)

 

Franc BOGOVIČ (EPP, Slovenija)

 

Vlad-Marius BOTOŞ (Renew Europe, Romunija)

 

Milan BRGLEZ (S&D, Slovenija)

 

Jordi CAÑAS, (Renew Europe, Španija)

 

Katalin CSEH (Renew Europe, Madžarska)

 

Nicola DANTI (Renew Europe, Italija)

 

Salvatore DE MEO (EPP, Italija)

 

Tanja FAJON (S&D, Slovenija)

 

Emmanouil FRAGKOS (ECR, Grčija)

 

Alexis GEORGOULIS (GUE/NGL, Grčija)

 

Helmut GEUKING (ECR, Nemčija)

 

Maria GRAPINI (S&D, Romunija)

 

Cristophe GRUDLER (Renew Europe, Francija)

 

Romana JERKOVIĆ (S&D, Hrvaška)

 

Irena JOVEVA (Renew Europe, Slovenija)

 

Billy KELLEHER (Renew Europe, Irska)

 

Gilles LEBRETON (ID, Francija)

 

Ulrike MÜLLER (Renew Europe, Nemčija)

 

Ljudmila NOVAK (EPP, Slovenija)

 

Michal ŠIMEČKA (Renew Europe, Slovaška)

 

Ivan Vilibor SINČIĆ (NI, Hrvaška)

 

Ivan  ŠTEFANEC (EPP, Slovška)

 

Inese VAIDERE (EPP, Latvija)

 

Maria WALSH (EPP, Irska)

 

Pernille WEISS (EPP, Danska)