Danes, 22.6.2022 je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu evropski poslanec Dr. Klemen Grošelj v imenu politične skupine Renew Europe ob obisku hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića izpostavil nekaj ključnih vprašanj. Med drugim je opozoril na dosledno spoštovanje vladavine prava, ne glede na politična stališča. Prav tako ni mogel mimo odnosa Hrvaške do Bosne in Hercegovine, ki je po njegovem mnenju še vedno vpeta v podpori ozkoglednih in zgrešenih nacionalističnih politik devetdesetih.

 

 

Govor evropskega poslanca Dr. Klemna Grošlja

 

Spoštovani predsednik vlade pozdravljeni še v imenu Renew Europe in dovolite mi, da izpostavim nekaj vprašanj in dilem, o katerih bi želel slišati vaše mnenje.

 

Veseli nas, da bo Hrvaška vstopilo v EURO območje in to vidimo, kot veliko priložnost tako za Hrvaško, kot tudi za celotno EU. A zanima me kaj bo hrvaška vlada storila, da bo v teh draginjsko zaostrenih časih, preprečila zlorabo uvajanja EURA za neupravičene podražitve?

 

Naj še enkrat izpostavim popolno podporo naše politične skupine evropski pomoči pri obnovi potresno prizadetih območij, kjer pričakujemo hitrejše in učinkovitejše delovanje tako državnih organov, kot vseh vpletenih v obnovo.  A naj ob tem izpostavim tudi naše odločno pričakovanje, da bo hrvaška vlada preprečila zlorabe teh sredstev, kakršnim smo bili priča v preteklosti.

 

Vprašanj meja v regiji ne bom odpiral, a dovolite, da poudarim, da v duhu načela vladavine prava, na katerem temelji in pade EU, pričakujemo, da se bodo odločitve sodišč, tudi arbitražnih, spoštovala in implementirala, ne glede na morebitna drugačna politična stališča.

 

Glede na aktualno vprašanje migracij v EU, bi rad slišal vaše mnenje in poglede na evropski migracijski pakt ter še posebej stališče ali bo Hrvaška, tudi v luči poročil o »pushbackih« in smrtih na mejah, vključno z utopitvami v reki Kolpi; spoštovala in tudi uresničevala, v sodelovanju z vsemi sosedami, najvišje standarde mednarodnega in evropskega prava ter hkrati učinkovito varovala zunanje meje EU? Menimo, da je naš skupni interes, da Schengen deluje, da je ne samo skupni prostor prostega gibanja in pretoka, ampak tudi prostor skupnih in enotnih pravnih norm.

 

In na koncu ne morem mimo vtisa, da Hrvaška ostaja neke vrste talka lastne politike do BiH, ki žal ostaja še vedno trdno vpeta v podpori ozkoglednih in zgrešenih nacionalističnih politik devetdesetih. To so politike, ki na eni strani onemogočajo evropsko pot BiH in na drugi strani škodijo tako Republiki Hrvaški, kot tudi hrvaškemu narodu v BiH. Gre za svojevrsten paradoks, katerega lahko, kljub vsej kompleksnosti reši, le jasna in trdna pot BiH v polnopravno članstvo v EU. BiH, kot del EU je v interesu ne samo EU, ampak predvsem Hrvaške in hrvaškega naroda v BiH.

 

Dovolite, da zaželim Hrvaški uspešno in bogato turistično sezono, obiskovalcem Hrvaške, pa čim manj zastojev na poti.«