Evropski poslanec iz vrst evropskih liberalcev RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj je minuli vikend gostil dogodek z imenom »Mladi aktivni državljani – Evropsko leto mladih 2022«. Aktivna vloga mladih v družbi je nujna za dobro in kvalitetno delovanje vseh družbenih sistemov. Pomena mladih se zaveda tudi Evropska komisija, tako je lansko leto predsednica Ursula von der Leyen napovedala letošnje leto kot evropsko leto mladih. Odločevalci iz liberalne politične skupine renew europe poudarjajo, da o izzivih, ki so pred nami, Zelena transformacija, negativni demografski trendi pa tudi ubranitev človekovih pravic, ne moremo premagati brez vključevanja mladih.

Gostitelj dogodka, dr. Grošelj (RENEW EUROPE)  je v sklopu evropskega leta mladih, je izpostavil, da se imajo v sklopu tega projekta možnost aktivirati na številne načine. Evropski poslanec Grošelj je izpostavil možnosti izobraževanj, praks v evropskih institucijah, organizacije dogodkov in mednarodno povezovanje. Grošelj je predstavil projekt ALMA (Aim, Learn, Master, Achive), projekt Evropske komisije, ki naslavlja problematiko zaposljivosti mladih. Cilj projekta je, da se aktivira mlade med 18-30 let, ki so bodisi manj priviligirani ali težje zaposljivi zaradi različnih razlogov in se jim ponudi možnost mednarodne zamenjave in coachinga. Izreden poudarek moramo dati konvenciji o prihodnosti Evrope, ki bo predstavljal temelj za spremembe. V zadnjem delu pogovora je Grošelj govoril o volilni udeležbi na preteklih evropskih volitvah, zakaj je procent udeležbe na volitvah med mladimi tako nizek ter kako obrniti ta trend.

 

Ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh o »Digitalizaciji za vse«. Stojmenova je spregovorila o novih metodah, kako dvigniti raven digitalne pismenosti ne samo starejših generacij ampak tudi mlajše generacije. Kot ključen pristop je omenila medgeneracijsko solidarnost, kateri bo namenila posebno pozornost. Spregovorila je tudi o možnosti novih, bolj varnih oblikah družbenih omrežij, ki so integrirane v naše vsakdanje življenje. Digitalna pismenost ni le poznavanje in uporaba digitalnih orodij ampak tudi varnost na internetu, varnost podatkov, kako se obnašati v primeru pojava virusov, itd.

 

Državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade Maksimilijana Polak je spregovorila o pomembnosti dialoga med izvršno vejo oblasti in civilno družbo. Ustvarjanje policya na način inkluzivnosti vseh družbenih skupin, upoštevanje predlogov iz terena je ključen za preboj in razvoj družbe. Pomemben poudarek je namenila zavedanju, da ima vsak posameznik potencial, pomembno ga je le razviti in ga pravilno usmeriti.

 

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič se je dotaknil zakonskega predloga o zastonj kosilih v osnovnih šolah, njegovi pomembnosti in tudi izzivom. Projekt vpeljave blezplačnih kosil bo uspešno izpeljan le z dialogom in kooperacijo večih ministrstev. Minister je spregovoril tudi o potencialnem kadrovskem štipendiranju, predvsem na univerzah kjer do danes to ni bilo v praksi. Izpostavil je pomembnost dialoga s civilno družbo, obojestranskega komuniciranja in vzpodbujanja kroženja in izmenjave predavateljev. Danes, po pandemiji Covid je to lažje, saj se je vsidrala v naš vsakdan možnost predavanj na daljavo.

 

Panel o obrambi z naslovom »Ali bo Slovenija do 2030 varna in stabilna država za mlade« je pripadel ministru za obrambo Marjanu Šarcu, ki je uvodoma zatrdil, da za to potrebujemo dobro izurjeno vojsko, ki bo hkrati dobro opremljena. Posebno pozornost je namenil tudi civilni zaščiti, gasilcem ter tudi jamarjem. Vsi so med sabo pomembni, kar se vedno znova izkaže v času naravnih nesreč. Potrebno je ozaveščanje prebivalstva o pomembnosti vseh omenjenih akterjev. Velik del panela je bil namenjen cyber napadih in zaščiti. Kibernetska varnost je element, kateremu bomo v naslednjih letih namenjali največjo pozornost. Trenutno na ministrstvu namenjajo veliko časa dialogu in iskanju rešitev kako mlade vključiti v proces, da se bodo učili iz prakse.

 

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik je v zadnjem panelu govorila o vplivu delovnih praks mladih na decentralizacijo in zeleni prehod. Največji izzivi javnega sektorja je vedno večja povprečna starost zaposlenih v javni upravi, večje plače v gospodarstvu, zato je težko dobiti mlade, ki bi se zaposlili. Javna uprava je težko konkurenčna gospodarstvu. Ministrica se zavzema za načrtovanje dela, ki bi temeljilo na ciljih. Mlade se po njenih besedah mora seznaniti z delom javne uprave že v procesu izobraževanja. Pomemben element v javnem sektorju bo tudi digitalizacija. Digitalizacija, ki bo bolj usmerjena v uporabniško izkušnjo, uporabljivost in ozaveščanje o rešitvah. Želja je, da bo vsak uporabnik lahko spremljal status svoje vloge preko digitalnih naprav.

 

Na panelu o infrastrukturi, prometu in okolju  z naslovom »Kako Slovenijo zgraditi ter zapustiti mladim?« sta nastopila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek in strokovnjak za okolje iz ministrstva za okolje in prostor dr. Marko Maver. Sogovornika sta se strinjala, da je velik problem pri sprejemanju okoljskih ciljev prav promet. Investicije v železnice so veliko večje kot v ceste, predvsem zaradi bolj zahtevnih posegov v naravo. Pri vseh investicijah nam mora biti na prvem mestu skrb za okolje. Potrebna je optimizacija potniškega prometa, saj je trenutno 70% transporta po cestah z osebnimi avtomobili. Velik del problema se lahko reši z uskladitvijo voznega reda vlakov in busov, ki bodo morali biti bolj pogosti. Tako Bratušek kot Maver sta poudarila zavzemanje za električna kolesa, skiroje in car sharing. Vse udeležence sta spodbudila k uporabi vlakov in mestnih busov tudi, ko ni teden mobilnosti. Ob koncu sta se dotaknila še tematike odpadkov, ki je v zadnjem času zelo aktualna, predvsem iz vidika morebitne izgradnje sežigalnice.