*COVID – 19* Kako naprej?

COVID-19 bo vplival predvsem na vrstni red in časovni okvir doseganja prednostnih nalog. Gotovo je sedaj po akutni fazi epidemije ključna prednostna naloga ponoven zagon naših družb, predvsem skozi ukrepe podpore gospodarstvu in blažitve socialnih posledic. Na tem področju bo EU morala pomagati najbolj prizadetim državam članicam, saj samostojno tega bremena ne bodo zmogle. Tukaj bo ključno vlogo odigral, jaz bi rekel kar krizni MFF (večletni finančni okvir) skupaj s skladom za okrevanje, ki bosta morala, kot kažejo aktualne razprave zagotoviti finančni okvir razpoložljivih sredstev v EU v obsegu 2.000 in več milijard evrov. Prav ta dva instrumenta bosta odraz solidarnosti med državami članicami in v sami EU, saj bo to zahtevalo od vseh članic, da povečajo svoj prispevek v MFF. Gotovo je da obseg MFF ne bo ostajal na ravni 1% BNP, ampak se bo ta dvignil.

Načrt okrevanja po krizi ali t.i. novi Marshallow plan za EU bo v tem okviru ključnega pomena in bo moral zasledovati naslednje ključne cilje:

  • Ponovni zagon evropskega gospodarstva ob hkratni krepitvi evropske tehnološke in gospodarske suverenosti na ključnih oziroma kritičnih področjih (medicinska oprema, digitalne tehnologije, stabilnost finančnega sektorja,…) oziroma zmanjševanje tvegane uvozne odvisnosti ob ohranjanju enotnega trga in konkurenčnosti na notranjem trgu.

 

  • Programe podpore državam članicam pri soočanju s socialnimi posledicami krize, predvsem ukrepe za ohranjanje delovnih mest in njihovo dolgoročno preoblikovanje skladno z razvojnimi prioritetami v okviru programov zelenega svežnja in digitalizacije ter preprečevanje revščine in prikrajšanosti. Nikakor ne smemo ponoviti napak zadnje finančno-gospodarske krize na tem področju.

 

  • Vključevati bi moral robustni program (v okviru Horizont Evropa) in finančni okvir za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki bo skladna z načeli Zelenega svežnja in bo EU, kot tudi članicam, zagotovil trajnostni okvir za globalno konkurenčnost ob hkratnem prehodu v brezogljično družbo.

 

Gotovo je pred nami, tudi ali predvsem v okviru Konference o prihodnosti Evrope, odkrita in tudi upam, intenzivna razprava o prihodnosti EU. Sam zagovarjam idejo, da rabimo malo več EU, predvsem pa boljšo EU. Pred nami je izziv zagotavljanja nadaljnjega razvoja in krepitve demokracije v državah članicah ter tudi v EU kot celoti. Nikakor ne smemo pristati na krepitev avtoritarnih in populističnih gibanj, ki zavračajo temeljne evropske in demokratične vrednote, na katerih temelji EU. Predvsem pa se moramo potruditi, da se EU ne začne razvijati po načelih koncentričnih krogov, saj bi to pomenilo asimetrijo najprej na ravni političnega povezovanja držav članic, postopoma pa bi to vodilo v poglabljanje socialnih in gospodarskih razlik med jedrom in periferijo. Sam zagovarjam enovit razvoj EU, ki temelji na doslednem spoštovanju temeljnih načel in vrednot EU. Sam menim, da je pot, ki jo predstavljata Poljska in Madžarska, pot v preteklost, medtem ko mora Slovenija slediti poti demokratičnega razvoja in krepitve vladavine prava. To pa je tudi pot, kateri sledi velika večina držav članic.

Lokalne volitve v Mostarju

Dr. Klemen Grošelj je 10.2.2020 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu pozval Evropsko komisijo k ukrepanju za odpravo politične blokade v Mostarju z besedami : “Pozivam Evropsko komisijo naj pomaga prebivalcem Mostarja in tudi BiH, dopolniti volilni zakon v roku postavljenem s strani sodišča ter omogoči izvedbo lokalnih volitev. To sicer ne bo realizacija komisijinih 14 točk, bo pa konkreten korak naprej v demokratizaciji države, konkreten korak v korist prebivalcev Mostarja in korak v približevanju BiH vrednotam EU ter članstvu v EU.”

 

7.5.2020 je dr. Grošelj naslovil še pisno poslansko vprašanje na Evropsko komisijo, na kakšen način bo pripomogla prebivalcem Mostarja , da bodo lahko na lokalni ravni volili politične predstavnike.

 

Poslansko vprašanje

V Mostarju (BiH) že več kot deset let ni bilo lokalnih volitev. Mostarska mestna hiša je tako prazna že od leta 2012. Edina oseba, pooblaščena za začasno razdelitev mestnega proračuna do naslednjih volitev, je zadnji izvoljeni mostarski župan. Mostar je tako nekakšno politično “mesto duhov”. Žrtve teh nedemokratičnih razmer so prebivalci Mostarja, ki ne morejo uresničiti ene izmed temeljnih pravic – voliti in sovplivati na razvoj lastne lokalne skupnosti. Državljanka BiH-a Irma Baralija je sprožila spor na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kjer je tožila državo zaradi diskriminacije in tožbo oktobra 2019 tudi dobila. V skladu s sodbo ima državni parlament BiH šest mesecev časa, da najde rešitev. Če rešitve ni, lahko ustavno sodišče izreče začasno rešitev, to je, da se lokalne volitve izvedejo, kar pa je glede na politična razmerja v državi malo verjetno.

 

Zato vas sprašujem:

Kako boste pomagali prebivalcem Mostarja, da se sodba Evropskega sodišča za človekove pravice implementira in jim omogočili voliti svoje predstavnike tudi na lokalni ravni?

 

Slika: BHRT

Slika: Armin Durgut/PIXSELL

 

Pomoč industriji srečanj

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva (LMŠ / RENEW) sta 6.5.2020 naslovila pisno poslansko vprašanje na Evropsko komisijo in sicer na temo pomoči industriji srečanj.

 

Pisno poslansko vprašanje

V okviru sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja bolezni covid-19, je bila industrija srečanj (sejmi, kongresna dejavnost, itd.) med prvimi prisiljena ustaviti svoje dejavnosti in bo zaradi same narave dela med zadnjimi, ki bo ponovno začela njihovo izvajanje.

 

Gre za dejavnost, ki je delovno intenzivna in kjer je ključno človeško znanje. S propadom podjetij v teh dejavnostih bi izgubili številna delovna mesta in dragoceno znanje. Upoštevaje multiplikativno naravo dejavnosti te industrije bi njen propad povzročil tudi dodatno širšo gospodarsko, socialno in družbeno škodo (sejemska dejavnost vpliva na razvoj podjetij in prodajo njihovih izdelkov, kongresna dejavnost generira dodaten prihodek v turizmu in omogoča izmenjavo znanj in vedenj v mnogih dejavnostih itd.). V Sloveniji ta dejavnost zagotavlja skupaj okoli 15.000 delovnih mest, v evropskem prostoru pa še bistveno več. Zato naju, glede na navedeno, zanima naslednje:

 

Ali komisija, glede na specifičen položaj industrije srečanj v krizi zaradi pandemije covid-19, pripravlja njej prilagojene ukrepe za blažitev posledic in hitrejše okrevanje?

 

Ali komisija, skupaj z državami članicami, pripravlja smernice za izhod iz krize za industrijo srečanj?

 

 

Vprašanja Evropski komisiji na temo zaščitnih sredstev

Odbor za industrijo, tehnologijo, raziskave in energetiko (ITRE) je 24. 4. 2020 povabil komisarko Gabrielo (področje raziskav, razvoja, mladih, izobraževanje in kultura) in komisarja Bretona (notranji trg) k izmenjavi mnenj o odzivu EU na pandemijo COVID-19, pri čemer je bil poudarek na vlogi raziskav in digitalnih orodij v boju proti virusu ter vplivu na industrijo ter predvsem vplivu na mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica evropskega in tudi slovenskega gospodarstva.

 

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je, kot nadomestni član odbora v okviru t .i. Catch the eye, zastavil nekaj ključnih vprašanj na temo proizvodnje in raziskav na področju zaščitnih sredstev v EU. Pri tem se je osredotočil na ključne dileme, s katerimi se danes sooča EU in vse države članice na tem področju:

Katere ukrepe je Komisija sprejela, da bi podprla in povečala evropsko proizvodnjo medicinske opreme (npr. respiratorje, ventilatorje) in potrebne osebne zaščitne opreme?

Ali namerava Evropska komisija vključiti v okvir načrta za okrevanje EU in evropskega gospodarstva po krizi COVID-19, zmanjševanje uvozne odvisnosti EU na področju kritičnih tehnologij in od uvoza medicinske opreme in drugih sredstev?

Ali Komisija predvideva strateški pregled dobavnih poti kritičnih dobavnih verig in katere ukrepe načrtuje na tem področju?

 

Odgovor Evropske komisije

Cilj aktivnosti Komisije in predlaganih ukrepov državam članicam, so osredotočeni k krepitvi in pospešitvi razvojnih procesov in zbiranju potrebnih ter relevantnih dejstev, za učinkovit prispevek EU, k evropski avtonomnosti in še posebej k potrebnim zmogljivostim (tudi za čas po COVID-19), ki bodo zagotovile, da bo zdravstveno odzivanje v prihodnje s potrebnimi medicinskimi sredstvi temeljilo na EU načelih in vrednotah etike, pravičnosti in solidarnosti.

Da bi pospešili razpoložljivost diagnostičnih sredstev in postopkov, metod zdravljenja in cepiv, je pri tem pomembno, da se upošteva celotna dobavna veriga, vključno s proizvodnjo fazo.  V sodelovanju z državami članicami, želi zato Evropska komisija, identificirati ozka grla in pripraviti ter izvesti ukrepe, za njihovo preseganje, pri čemer pa ne sme biti ogrožena učinkovitost in varnost.

Uporabljeni bodo tudi ustrezni finančni in pravni instrumenti v podporo vsem fazam razvoja in proizvodnje zdravil in medicinske opreme, vključno s povečanjem proizvodnih zmogljivosti.

Komisija je prav tako analizirala nabor preteklih in aktualnih R&R projektov v raziskovalno-razvojnih programih EU in bo izvedla potrebne aktivnosti za pospešitev projektov s področja osebne zaščitne medicinske opreme kot so – razkužila, varnih prevoznih sredstev za okužene bolnike in zaščitnih oblačilih končnim uporabnikom. V rezultatih raziskav v okviru Horizont 2020, že obstaja zbirka znanstvenih spoznanj in dognanj, katere bodo lahko sedaj uporabile bolnišnice, zdravstveni delavci in mnogi drugi.

Poleg tega Evropska komisija predvideva dodatna sredstva za raziskave na področju prilagodljivosti in stabilnosti proizvodnih ter dobavnih verig medicinske opreme in sredstev. Tako z vidika prožnosti, kot tudi zmogljivosti proizvodnih linij med in po krizah. Hkrati pa bo to tudi podlaga za oblikovanje prednostnih aktivnosti v okviru Horizont Evropa po krizi COVID-19.

 

 

Pogovor na temo krize s koronavirusom z dr. Klemnom Grošljem

Dr. Klemen Grošelj (LMŠ / RENEW EUROPE) je v torek 24.3.2020 opravil intervju preko video klica za Televizijo AS. Pogovor je imel za izhodišče trenutno krizo s koronavirusom. Z novinarjem Simonom Balažicem sta se dotaknila finančnih ukrepov, okoljske problematike, ukrepov v Sloveniji, ukrepov, ki so napovedani za plenarno zasedanje 26.3.2020 ter nekaterih drugih izzivov, ki nas čakajo v zvezi z reševanjem epidemiološke krize.

Dr. Grošelj je med drugim izpostavil, da bi si želel predvsem, da bi do spoznanja odgovornosti do okolja prišli brez te krize. Ta na žalost jemlje tudi človeška življenja.

Poudarja, da moramo kot skupnost sprejeti ključno sporočilo. Torej, da potrebujemo močno javno zdravstvo na ravni držav članic. Obenem pa tudi mehanizme na ravni EU, ki bo zagotovila pomoč članicam v trenutku krize.

Prepričan je, da je z novim gospodarskim zagonom potrebno zagotoviti kakovostna in trajnostna delovna mesta, pri čemer ne bomo dodatno obremenjevali okolja. Nikakor se ne smemo zadovoljiti, da pridemo na točko nič. Potrebno pa je razumeti, da preboja ne bomo dosegli samo z enkratnim dejanjem. Gre za dolgoročni program, ki se bi se moral izvajati na ravni EU.

Državljankam in državljanom sporoča, da naj upoštevajo priporočila in navodila pristojnih služb. Naj vsak državljan pri sebi naredi tisto kar lahko , da zaustavimo širjenje virusa. Predvsem si želi , da v teh trenutkih ljudje ohranimo humanost, saj kot pravi je to tudi priložnost, da pokažemo tisto dobro plat človeške biti, ki je prisotna pri vsakomur.

Celotni intervju si lahko ogledate na spodnji povezavi :

EU in Slovenija v času globalne epidemije

Epidemije korona virusa oziroma COVID – 19, bo oziroma že ima pomembne mnogotere geopolitične, gospodarske in politične posledice, katerim bodo neizogibno sledile družbene spremembe. Odziv na slednje in njegova narava bodo opredelili, kdo bodo veliki zmagovalci in poraženci aktualne krize. Morda se zdi v teh težkih urah preuranjeno in neprimerno govoriti o tem, a kriza je tudi priložnost in tudi po tej javnozdravstveni krizi, bomo imeli zmagovalce in poražence. Zavedati se moramo, da je kljub vsej surovosti, kriza s katero se danes soočamo in s katero se na preizkušnjo postavljajo sami temelji sodobnih civilizacij, le eden izmed potekajočih globalnih procesov. Ti niso izginili, so le začasno potisnjeni v ozadje in se bodo brez dvoma ob koncu globalne pandemije ponovno zagnali z vso silovitostjo. Kakšen bo obseg in posledice tega, pa bo v veliki meri odvisno od politik, katere bomo sprejemali v pokriznem okrevanju. Izkušnja po finančno-gospodarski krizi leta 2008, nas ne more navdajati s pretiranim upanjem.

 

Čeprav gre danes za javnozdravstveno krizo, je ta ponovno potrdila, da je model družbeno-gospodarskega razvoja, ki temelji na neomejeni gospodarski rasti, deregulaciji in privatizaciji ponovno zatajil. Model, katerega protagonista sta bila M. Thatcher in R. Reagan in ki se je po v Hladni vojni preslikal na globalno raven, ni zatajil prvič. Zatajil je že pred desetletjem ob izbruhu finančno-gospodarske krize. V času gospodarskega okrevanja in rasti, pa prispeval k zaostritvi globalnih, regionalnih in lokalnih napetosti in antagonizmov. Prav tako se je izkazal nezmožnega soočenja s podnebno krizo, katere (so)ustvarjalec je. Nanjo smo v teh dneh nekako pozabila, a se bojim, da nas bo še prekmalu opozorila na svoj obstoj. Našteto nas opominja, da je ključna napaka modela, ki je resda prispeval, a omejeno, k gospodarskemu in delnemu družbenemu vzponu nekaterih delov sveta, v njegovem ideološko-konceptualnem bistvu. To je v odsotnosti varovalnih in nadzornih mehanizmov, ki bi preprečevali anomalije, ki ob visoki stopnji globalne soodvisnosti privedejo do motenj in ki slej ko prej preidejo v globalne krize. Zato trditve, da sedanja javnozdravstvena kriza ni sistemska motnja ne zdržijo, je odraz sistemske napake modela in zato lahko preraste v sistemsko krizo. Tudi sedaj in še bolj v prihodnje, bomo priča težnjam, da se po kratkem obdobju državnih intervencij, ki naj stabilizirajo krizne razmere, ponovno vrnemo k politikam po načelu »business as usual«. To bi bila napačna, a žal je to tudi najverjetnejša pot, ki ji bomo priča.

 

Še posebej, ker je aktualna kriza ponovno potrdila, da so ideje politične oživitve nacionalnih egoizmov, populizmov in zapiranja meja ob vsakem večjem pretresu zgrešene. Ideja o manj EU je doživela svoj konec v trenutku, ko so tudi najbolj goreči zagovorniki iliberalnih demokracij in zaprtih meja, zaradi grožnje pomanjkanja ključnih artiklov, morali odpreti meje. Četudi populisti še vedno kričijo, da je EU odpovedala, pa je to predvsem odraz njihove nemoči in iskanja grešnega kozla, za neuspeh svojih politik. Pomen političnega trenutka je razumela predsednica Evropske komisije, ki je prevzela pobudo in preprečila kaos in zmedo kriznega 2008. Morda nehote, pa se je tako še enkrat izpostavilo vprašanje, kakšno EU rabimo oziroma vprašanje odnosa med EU, kot skupnostjo in državami članicami.  Nedvomno je, da niti največje države članice ne zmorejo samostojnega soočanja z izzivi globalizacije in sodobnimi kompleksnimi krizami. Zato potrebujemo novo evropsko demokratično institucionalno ravnovesje, ki bo na eni strani ohranjalo nujno potrebo avtonomijo in suverenost držav članic in na drugi strani EU omogočalo soočanje z izzivi globalizacije ter zagotavljanje potrebne podpore državam članicam. To nikakor ni federalizacija Evrope, ampak potreba po vzpostavitvi mehanizmov, ustreznih naraščajoči evropski in globalni soodvisnosti in ranljivosti.

 

Poleg politično-institucionalnega odziva, pa med in še posebej po tej krizi nujno potrebujemo enoten evropski odziv. Kot rečeno vrnitev k politikam preteklosti, bi bila napaka. Potrebujemo sveženj ukrepov, ki bo odziv na posledice in hkrati razvojni korak naprej. Sveženj mora vključevati ukrepe s katerimi se bo krepilo javno zdravstvo; krepil in varoval socialni položaj ljudi, ki se bodo zaradi gospodarskega zastoja znašel v stiski, pri čemer nikakor ne smemo ponoviti napak finančne krize; ukrepe podpore gospodarstvu, še posebej malim in srednjim podjetjem ter samozaposlenim; prenoviti evropsko kmetijsko politiko k njeni trajnosti in skrajševanju dobavnih poti… A vsi ukrepi morajo potekati v okviru in skladno s prehodom EU v brezogljično družbo in s tem povezanim načrtovanim tehnološkim prebojem EU. Cilj mora biti okrevanje ob hkratnem tehnološkem in družbenem napredku celotne EU. Samo tako bo EU postala globalni akter, ki se ne bo samo odzival na globalizacijo, ampak jo bo sooblikoval, predvsem k njeni večji regulaciji, njeni trajnostni naravi in predvidljivosti. To pa zahteva odmik od prevladujočega gospodarsko-družbenega modela, v katerem nas ponavljajoče se krize opominjajo, da druge poti ni. Razen ponavljanja napak preteklosti in ponavljajočega soočanja z raznovrstnimi globalnimi kompleksnimi krizami. Od nas vseh je odvisno, po kateri poti bomo krenili.

 

dr. Klemen Grošelj

Poziv k nujni dostavi medicinske opreme v EU

Danes 19.3.2020 sta evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva poslala pismo na temo poziva k nujni dostavi medicinske opreme v EU.

V pozivu navajata dejstvo, da so mnoge države na robu z zalogami ter, da je ukrepanje in sprostitev zastojev nujna. Pozivata tudi na podporo ukrepov komisarja Lenarčiča k odpravi carinskih in mejnih omejitev za medicinsko opremo, saj mora le ta čimprej biti dostopna celotnemu evropskemu prebivalstvu. Prav tako predlagata, da naj pri samem transportu vključimo vse varnostne ukrepe.

 

 Brussels, 19 March 2020

 

Mrs Ursula von der Leyen
President of the European Commission

 

Subject: Urgent delivery of medical equipment in the EU

 

Dear President von der Leyen,

We are writing to you concerning an issue of utmost importance which affects the lives of millions of EU citizens.
There are several reports of critical medical equipment and material that has been blocked and is currently stuck in different locations across the EU. It is becoming clear and it is extremely worrying that the free movement of these indispensable goods within the EU is not being guaranteed. It is imperative that this medical equipment reaches all parts of the EU as soon as possible, as many countries are running out of stocks.

We therefore call on you to take swift action and support the efforts of Commissioner Lenarčič in order to allow these vital supplies to reach the European population, by lifting customs and border restrictions on these goods.

A humanitarian corridor for this urgent medical equipment needs to be established to safeguard the health of all European citizens and ensure their contribution to the joint effort in the fight against COVID-19.

Yours sincerely,

Klemen Grošelj MEP
Irena Joveva MEP

Širitev Evropske unije

Predlog metodologije pooseblja vse slabosti in prednosti doseganja kompromisa. Metodologija je tako kompromis, ki omogoča nadaljnji razvoj in krepitev EU ter hkrati ne zavira procesa širitve. Je  kompromis, ki na eni strani krepi in oblikuje pogoje za reformo EU, če se bodo zanjo odločile države članice in če bodo to, v okviru Konference o prihodnosti Evrope, podprli državljani. Je pa tudi kompromis, ki blaži strahove nekaterih držav članic, pred širitvijo. Hkrati pa postavlja okvir širitve EU na Zahodni Balkan, ki zagotavlja več kredibilnosti in predvidljivosti za vse vključene v ta proces, tako za državljane EU, kot tudi za države kandidatke in njihove državljane.

 

Celoten proces širitve ta kompromis postavlja v kakovostno nov okvir, ki bo omogočil učinkovito in sprotno spremljanje napredka posamezne kandidatke, ustrezno nagrajevanje napredka in krepitev procesa pogajanja, hkrati pa bo kandidatkam podajal predvidljiv in jasen okvir približevanja in vključevanja v EU. Vendar pa glede na ostrino zahtev in pogojev v metodologiji, obstaja resna možnost, da bodo države članice temeljne pogoje in vrednote zapisane v metodologiji izpolnjevale bolje, kot pa marsikatera država članica.

Politična blokada v Mostarju

Zahodni Balkan so tudi ljudje, ki tam živijo, ne le geopolitični interesi. Ena takšnih lokalnih zgodb pomembna za celotno regijo in še posebej BiH, so lokalne volitve v Mostarju. Tam preko 105.000 prebivalcev, zaradi političnih blokad, vse od leta 2008 dalje ne morejo voliti predstavnikov lokalne samouprave. Imajo tehničnega župana, ki brez demokratične legitimnosti upravlja mesto.

 

Neznosnost razmer, na katere so, s tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice opozorili sami prebivalci, je to sodišče potrdilo in razsodilo, da stanje v Mostarju predstavlja kršitev človekovih pravic in naložilo spremembo volilne zakonodaje.

A BiH je posebna država in Mostar je tudi posebno mesto, v katerem je krvava vojna pustila globoke in marsikje nezaceljene rane.

Zato pozivam Evropsko komisijo naj pomaga prebivalcem Mostarja in tudi BiH, dopolniti volilni zakon v roku postavljenem s strani sodišča ter omogoči izvedbo lokalnih volitev. To sicer ne bo realizacija komisijinih 14 točk, bo pa konkreten korak naprej v demokratizaciji države, konkreten korak v korist prebivalcev Mostarja in korak v približevanju BiH vrednotam EU ter članstvu v EU.

Avtomobilska industrija – Pisno poslansko vprašanje Evropski komisiji

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je zastavil pisno poslansko vprašanje Evropski komisiji na temo avtomobilske industrije.

 

VPRAŠANJE

Vprašanje za pisni odgovor E-003524/2019

za Komisijo

Člen 138 Poslovnika

Klemen Grošelj

Zadeva:       Evropska avtomobilska industrija

Glede na vse razpoložljive statistične podatke se evropska avtomobilska industrija, kot ena ključnih gospodarskih panog v EU, sooča z resnimi razvojnimi izzivi. K temu dodatno breme prinašajo tudi grožnje s carinami in drugimi protekcionističnimi ukrepi našega ključnega trgovinskega partnerja ZDA.

Zato bi želel od Evropske komisije izvedeti, kako namerava v primeru uvedbe dodatnih carin za evropsko avtomobilsko industrijo ukrepati?

Predvsem pa me zanima, kako bo Evropska komisija ukrepala v primeru pritiska na cene v evropski avtomobilski industriji, in še posebej, kako bo ukrepala in preprečila odliv delovnih mest avtomobilske industrije iz EU v ZDA in druge dele sveta kot posledica carinskega pritiska ZDA na avtomobilsko industrijo?

 

ODGOVOR

SL

E-003524/2019

Odgovor komisarja Phila Hogana

v imenu Evropske komisije

(3.2.2020)

 

Predsednik Združenih držav Amerike Trump v 180-dnevnem zakonskem roku iz oddelka 232 zakona ZDA o širitvi trgovine ni sprejel odločitve o uvedbi dodatnih dajatev za avtomobilsko industrijo EU. Kot je nekdanja komisarka za trgovino Malmström večkrat izrazila v stikih z ameriškimi kolegi, izvoz avtomobilov in avtomobilskih delov iz EU ne ogroža nacionalne varnosti ZDA. EU in ZDA sta varnostni partnerici in s svojimi avtomobili in avtomobilskimi deli druga drugi ne povzročata varnostne grožnje.

 

Če bi se ZDA vendarle odločile sprejeti ukrepe, ki vplivajo na avtomobilsko industrijo in industrijo avtomobilskih delov EU, bo EU odločno ugovarjala legitimnosti ukrepov, sprejetih na podlagi oddelka 232, v zvezi z avtomobili in avtomobilskimi deli EU. Komisija je dosledno izražala stališče, da se bo na vsako enostransko odločitev ZDA v zvezi s tarifami za avtomobile in avtomobilske dele odzvala na odločen in sorazmeren način, ki je hkrati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije. V ta namen bi morala EU skrbno analizirati dejanske ukrepe ZDA, ko bi bili javno dostopni, in na podlagi tega sprejeti ukrepe, do katerih je upravičena.

 

EU nikakor ne podpira tega, da bi proizvajalci avtomobilov v EU preselili naložbe in delovna mesta kot odziv na grožnjo, ki jo predstavljajo nezakonite tarife za avtomobile in avtomobilske dele. Komisija je proti upravljani trgovini ter meni, da bi morale naložbene odločitve podjetij odražati tržne odločitve in nanje ne bi smele vplivati grožnje omejevalnih trgovinskih ukrepov tretjih držav.