“Navedbe, ki temeljijo na lažeh, je potrebno demantirati z dejstvi”

/in /objavil/a

Evropska poslanca politične skupine RENEW EUROPE / LMŠ sta v ponedeljek 7.9.2020 na vprašanji Svet24 (“Kakšno je vaše stališče do navedb evropske poslanke Romane Tomc, ki pravi, da želijo evroski poslanci iz levega političnega pola Slovenijo “umestiti med države, kjer je vladavina prava ogrožena? in Kakšen je vaš komentar trditev Tomčeve, da poslanci z levega političnega pola v Bruslju širijo lažne informacije glede vlade Janeza Janše? “) v zvezi z nedavnim zapisom evropske poslanke SDS Romane Tomc v katerem navaja trditve, ki kot pravita temeljijo na lažeh, podala odgovor.

Odgovor dr. Klemna Grošlja in Irene Joveve:

“Navedbe Romane Tomc temeljijo na lažeh. Začelo se je z lažjo o sestanku v Bruslju, ki ga seveda ni bilo. Za piko na i večina na tem domnevnem sestanku “sodelujočih” evropskih poslancev takrat sploh ni bila v Bruslju.

Gre torej za poskus notranjepolitične diskvalifikacije dela evropskih poslank in poslancev iz Slovenije, predvsem pa za iskanje grešnega kozla za položaj, v katerem se je znašla Slovenija v EU. A to je nekaj, kar gre pripisati dejanjem aktualne vlade.

Zato s temi manevri in manipulacijami iščejo izgovore že vnaprej; po eni strani zato, ker vladajoča koalicija očitno nima ustreznih in dovolj pripravljenih projektov za pridobivanje evropskih sredstev, po drugi strani pa zato, ker se je Slovenija zaradi dejanj vladne koalicije in izjav predsednika vlade Janeza Janše znašla pod drobnogledom članov parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), ki imajo resne pomisleke o aktualnem stanju pravne države v Sloveniji. Po najinem vedenju gre za širši nabor poslancev iz različnih političnih opcij. Pri tem je treba poudariti, da nihče od naju ni član tega odbora, ob tem, da je še posebej naivno razmišljanje, da se kolegi poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu pri svojem odločanju in ravnanju opirajo izključno na besede kolegic in kolegov iz Slovenije. Aktualna vlada v Sloveniji se enostavno sooča s posledicami svojih dejanj, ki jih opažajo tudi v tujini.

Za nameček pa je tudi vnaprejšnja navedba, da z uvedbo mehanizma spoštovanja vladavine prava Slovenija izgublja evropska sredstva, le še ena v nizu laži. Ni namreč predvideno, da država v tem primeru a priori izgubi sredstva. Je pa res predvideno, da bi se spremenil nadzor nad dodeljevanjem in porabo teh sredstev, ki bi iz rok take države oziroma vlade, ki ima težave z vladavino prava, prešel na Evropsko komisijo. To preprosto pomeni, da bi vlada države s težavami z vladavino prava izgubila vpliv nad porabo teh sredstev.

V stranki LMŠ smo teh laži že vajeni in nas ne presenečajo. Njihov učinek pa je, da bomo na vse to in na politiko, ki stoji za njimi, vedno znova jasno in glasno opozarjali ter predstavljali alternativo za normalno Slovenijo.”

Slovenijo čaka priprava ustreznih programov za hitro in učinkovito črpanje sredstev

/in /objavil/a

Voditelji držav članic Evropske unije so danes, 21. 07. 2020, na peti dan pogajanj v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

“Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času”, sta v skupni izjavi poudarila evropska poslanca LMŠ/Renew Europe Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj. Tekom pogajanj so predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.) državam članicam omogočili, da je bil sveženj politično sprejemljiv, žal na račun “mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic”. Opozorila sta, da so v sprejetem svežnju v primerjavi s predlogom Komisije pri RFF mehanizmu  bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja.

Sam kompromis medtem še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, sta naglasila evroposlanca ter nadaljevala, da kljub temu dogovor že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. “Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.”

 

Celotno izjavo si lahko preberete spodaj:

Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času in s tem začne proces soočanja s posledicami krize zaradi COVID-19. Sam dokument sicer sledi praksi preteklih let in vsem državam članicam, predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.), omogoča, da je za vse politično sprejemljiv. Seveda pa je to povzročilo odstop od mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic.

V primerjavi s predlogom Komisije so pri RFF mehanizmu namreč bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja. Na eni strani so velike zmagovalke pogajanj Italija in Španija ter sosednja Hrvaška, ki bodo med večjimi prejemniki sredstev tako iz sklada kot iz večletnega finančnega okvira. Na drugi strani pa so zmagovalke pogajanj tudi države t. i. varčne četverice, ki so dobile radodarne rabate na vplačila, kar bodo morale poravnati preostale države članice.

Ob vsem tem sam kompromis še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, kljub temu pa že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo glede dogovora v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.

Slovenija je dobila pričakovana dodatna sredstva za zahodno kohezijsko regijo v višini 350 milijonov EUR, deloma tudi kot kompenzacijo za manj sredstev v okviru mehanizma Sklada za pravični prehod. Dvig kohezijskih sredstev je bil del dogovora, v katerem so tudi druge države poleg Slovenije dobile dodatna sredstva za regije, ki bi sicer utrpele velik upad zaradi obsega razvitosti glede na dogovorjena merila. Tako je med drugim Češka iz podobnega naslova dobila 1,55 milijarde EUR.

Ocenjujeva, da so se pogovori za Slovenijo iztekli v pričakovanem okviru, bo pa za Slovenijo sedaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru Zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, a glede na pretekle izkušnje bo to za Slovenijo velik in zahteven zalogaj.

Irena Joveva

Klemen Grošelj

Poziv k združevanju parov (partnerji iz tujine)

/in /objavil/a

Danes 16.7.2020 sta evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva naslovila pismo na predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo, v katerem pozivata k čimprejšnjemu ukrepanju na področju združevanja parov (partnerji iz tujine). Poslanca v pismu navajata, da dnevno prejemata sporočila državljank in državljanov, ki so kot pravijo na samem začetku popolnoma razumeli vse vzpostavljene ukrepe, toda dejstva, da po vsem tem času, ko so tudi ukrepi na marsikaterem področju ukinjeni ali vsaj razrahljani, njihovim partnerjem še vedno ni dovoljen vstop v EU in Slovenijo izključno zato, ker niso poročeni, ne morejo.  

Problem so že prepoznale številne evropske države, med drugim skandinavske države in sosednja Avstrija, pred vrati je podobna odločitev Češke, ki so takšne izjeme že omogočile.

K reševanju problematike je tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson javno pozvala države članice k razširitvi definicije družinskih članov, ki so izvzeti iz začasne omejitve potovanj, in sicer na partnerje, s katerim ima državljan/-ka EU trajno razmerje, ki je ustrezno potrjeno, kot je to zapisano v drugem odstavku tretjega člena Direktive 2004/38/ES.

 

PISMO PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

Spoštovani predsednik vlade Republike Slovenije, gospod Janez Janša,

 

piševa vam v imenu državljank in državljanov, ki so se obrnili (tudi) na naju. Pandemija COVID-19 je namreč močno prizadela praktično ves svet, milijoni ljudi pa so se bili med drugim primorani soočiti s številnimi omejitvami, tako službeno kot zasebno.

 

Poleg zdravstvene in ekonomske krize, ki jo marsikateri državljanka ali državljan doživlja, so medtem številni tudi pod izrednim čustvenim stresom, saj so zaradi trenutnih razmer in omejitev že več mesecev ločeni od svojih partnerjev.

 

V časih, kot je ta kriza, se človek običajno obrne in nasloni na svoje najbližje. A medtem ko so zapiranja notranjih meja postopoma odpravljena, na tisoče državljank in državljanov, tudi slovenskih, še vedno čaka na končno ponovno združitev s svojimi najdražjimi. Dnevno prejemava njihova sporočila, v katerih med drugim navajajo, da so seveda ob začetku epidemije popolnoma razumeli vse vzpostavljene ukrepe, toda dejstva, da po vsem tem času, ko so tudi ukrepi na marsikaterem področju ukinjeni ali vsaj razrahljani, njihovim partnerjem še vedno ni dovoljen vstop v EU in Slovenijo izključno zato, ker niso poročeni, ne morejo. Da partnerska zveza ni dovolj in da združitev celo ogroža javno zdravje samo zato, ker niso uradno sklenili zakonske zveze, se tem ljudem, kakor tudi nama, upravičeno zdi nerazumljivo.

 

Ob tem vas želiva spomniti, da je evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson javno pozvala države članice k razširitvi definicije družinskih članov, ki so izvzeti iz začasne omejitve potovanj, in sicer na partnerje, s katerim ima državljan/-ka EU trajno razmerje, ki je ustrezno potrjeno, kot je to zapisano v drugem odstavku tretjega člena Direktive 2004/38/ES.

 

Problem so že prepoznale številne evropske države, med drugim skandinavske države in sosednja Avstrija, pred vrati je podobna odločitev Češke, ki so takšne izjeme že omogočile. Zato vas, spoštovani predsednik vlade, pozivava, da sledite njihovemu zgledu ter omogočite združevanje državljankam in državljanom Republike Slovenije s svojimi partnericami ali partnerji iz tujine.

 

 

S spoštovanjem,

 

Klemen Grošelj

Irena Joveva

Zloraba in politizacija genocida v Srebrenici le vrh ledene gore

/in /objavil/a

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta danes naslovila pismo na predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija, v katerem sta opozorila na tvit premiera Janše, ki je v soboto ob 25. obletnici genocida v Srebrenici zlorabil in politiziral zgodovinska dejstva za izključno notranje ideološke in strankarske namene. Tovrstne politične izjave in način komunikacije je potrebno obsoditi. 

 

Tweet Janeza Janše

 

Odziv predsednika Stranke LMŠ Marjana Šarca

 

 

Pismo predsedniku Evropskega parlamenta Davidu Sassoliju

 

Spoštovani predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli,

v soboto, 11. julija, smo obeležili 25. obletnico pokola v Srebrenici, ki simbolizira temačno brezno balkanskih vojn in najtemnejšo uro v sodobni evropski zgodovini. Ob tej priložnosti je slovenski predsednik vlade Janez Janša, sicer tesni politični zaveznik madžarskega premierja Viktorja Orbana in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, objavil sporočilo na omrežju Twitter, v katerem je zapisal, da omenjenega pokola, navajava, “ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne povoje v Sloveniji in drugod”.

Nekaj ​​ur zatem je premier Janša objavil še, da, navajava, “Srebrenice 1995 ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to kljub večjemu št. pomorjenih ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije”.

Tovrstne izjave, ki ne spoštujejo zgodovinskih dejstev, so po najinem mnenju groba zloraba in napačna interpetacija tragedije, ki se je odvijala v Srebrenici, ter sramotna politična manipulacija,  ki žali spomin na tisoče moških, žensk in otrok, ki so izgubili življenje v enem najbolj tragičnih dogodkov v novejši evropski zgodovini. Ni dvoma, da moramo v celoti in najostreje obsoditi vsa podobna grozodejstva, kjerkoli in kadarkoli so se zgodila, vendar ne s politično in ideološko zlorabo ter poneverbo zgodovinskih dejstev.

Zloraba in politizacija genocida v Srebrenici za izključno notranje ideološke in strankarske namene slovenskega premierja Janše je le vrh ledene gore širšega in izjemno zaskrbljujočega trenda zgodovinskega revizionizma in relativizma, ki ga prinaša zaskrbljujoča rast skrajne desnice in populističnih sil po Evropski uniji.

Takšni drzni in brezobzirni poskusi manipulacije in zgodovinskega revizionizma, zlasti, ko to počne nekdo, ki je med najvišjimi predstavniki države, na žalost postajajo norma tako v Sloveniji kot v drugih delih Evropske unije. Trdno verjameva, da takšnih poskusov ne moremo in ne smemo prezreti. Kot izvoljeni predstavniki Unije namreč moramo jasno obsoditi tovrstne politične izjave in način komunikacije.

Zato vas pozivava, spoštovani gospod predsednik, da prevzamete potrebno politično pobudo in začnete resno politično razpravo o tej zadevi. V času, ko se začenja razprava v okviru Konference o prihodnosti Evrope, je priznavanje in spoštovanje zgodovinskih dejstev bistveno.

Klemen Grošelj

Irena Joveva

 

Slovenija v Evropi – skupno delovanje in sodelovanje svobodomiselnih

/in /objavil/a

V ponedeljek, 29. 6., in torek, 30. 6. 2020, sta evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj v imenu Renew Europe gostila dvodnevno srečanje Slovenija v Evropi – skupno delovanje in sodelovanje svobodomiselnih, kjer sta predstavila načine za še boljše sodelovanje nacionalne in evropske ravni politik.

Predsednik stranke Marjan Šarec je uvodoma predstavil svojo izkušnjo delovanja v Evropskem svetu. Poudaril je pomen sodelovanja in povezovanja na različnih ravneh politike, saj so le tako naša sporočila še bolj slišana. Posebej je izpostavil odnos do lokalnega okolja, ki je ključno za uspešen razvoj posameznika, občine, družbe in države. Politika se tako ne sme oddaljiti od lokalnega okolja, državljankam in državljanom pa je potrebno približati Evropsko unijo in njene institucije. »Vsi si želimo odprte, močne in enotne Evrope, v kateri vladata spoštovanje in zaupanje in v kateri ni prostora za evroskeptike.«

»Ne želimo si federalne, ampak si želimo boljšo Evropsko unijo, to pa lahko dosežemo z razumevanjem, kako dejansko v praksi potekajo procesi na evropskem parketu,« je v nagovoru izpostavila evropska poslanka Irena Joveva. Predstavila je delovanje evropskih inštitucij pred, med in kakšno bo to delovanje po koncu pandemije covid-19, z namenom, da bi si udeleženci po zaključku srečanja lažje predstavljali, kako poteka delo v Evropskem parlamentu v primerjavi z nacionalnim, pa tudi, kako si lahko v tem okviru drug drugemu pomagamo in sodelujemo. Le s sodelovanjem namreč lahko kot ekipa rastemo na ravni celotne EU, zato je bilo ključno, da sta evropska poslanca iz osebnih izkušenj povedala, katere so ključne tematike tega mandata.

 

 

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je izpostavil geostrateške vidike EU, pri čemer je dejal, da lahko samo kot skupnost ostanemo enakovreden partner na mednarodnem parketu. Solo akcije posameznih držav, po katerih se na žalost v zadnjem obdobju zgleduje tudi Slovenija, niso prava pot h krepitvi unije kot take. Prav tako je mnenja, da je »novi finančni okvir lahko tudi velika priložnost, vse pa je odvisno od programov, ki morajo biti naravnani trajnostno, zeleno in temeljiti na tehnološkem razvoju ter digitalizaciji«. Prepričan je, da so potrebne spremembe tudi nekaterih temeljnih listin, saj novi izzivi terjajo tudi tovrstne posege.

 

V nadaljevanju srečanja so udeleženci podrobneje spoznali programske usmeritve politične skupine Renew Europe. Nekaj več pozornosti so namenili vladavini prava, ozelenitvi družbe in digitalizaciji. Dotaknili so se tudi ključnih resolucij in programskih dokumentov, ki sta jih letos sprejela Evropski parlament in Evropska komisija. Zeleni dogovor in novi finančni okvir bosta zahtevala tudi učinkovito implementacijo na nacionalno in lokalno raven, zato je nujno dobro poznavanje evropskih politik. Ob zaključku so se udeleženci dotaknili še problema dezinformacij, zaščite žvižgačev, svobode medijev in nižanja demokratičnih standardov v Sloveniji in EU ter se dogovorili za še tesnejše sodelovanje z evropskima poslancema.

Okrevanje gospodarstva po krizi mora voditi v digitalizacijo, krepitev strateške industrijske suverenosti in ozelenitev gospodarstva

/in /objavil/a

Na Renew Europe okrogli mizi na temo gospodarskega okrevanja in omilitve grozeče socialne in družbene krize po epidemiji Covid-19 so bili sogovorniki enotni glede nujnosti spodbujanja domače potrošnje, kar pa ne bo mogoče doseči, če bosta med ljudmi prisotna strah in negotovost.

Okrogla miza z naslovom Gospodarski preboj po COVID-19 z odgovornostjo do ljudi in okolja je naslovila vrsto vprašanj na področju infrastrukture in zelenega dogovora, znanosti in razvoja ter povezavo med podjetništvom in digitalizacijo ter tehnologijo.

Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec je uvodoma poudaril, da bodo naslednji meseci ključni, saj bodo razodeli vse razsežnosti te krize, ki smo jo zdravstveno zaenkrat uspeli lokalizirati, posledice pa se bodo čutile v gospodarskem sm

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Renew Europe) je v razpravi spomnil na obsežna evropska sredstva in programe podpore gospodarstvu, »vendar se danes vedno bolj zdi, da se soočamo z nečem novim in da tega okrevanja, ki naj bi hitro sledilo krizi, kljub ogromnim sredstvom, ki so že bila in še bodo vložena v gospodarstvo, ni.

 

Nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca je prav tako poudaril pomembnost ustreznega komuniciranja z javnostjo, saj sta strah in negotovost tisto, kar odvračata od potrošnje in investiranja. Komunikacija tako stroke kot politike bi morala biti zelo jasna in bi morala temeljiti na izkušnjah, na znanjih in vedenjih, ki smo jih dobili v prvem valu z jasnim sporočilom, da bodo pristojni naredili vse, da bo na eni strani zdravstveni sistem ustrezno poskrbel za okrevanje čim večjega števila okuženih, na drugi strani pa bo gospodarstvu omogočeno normalno delovanje v največji možni meri v danih okoliščinah. Ta sporočila so danes zelo redka, včasih celo kontradiktorna.

 

Spomnil je še, da bo v nadaljevanju ključno tudi, kako pripraviti slovensko in evropsko gospodarstvo, da intenzivneje vlaga v nove tehnologije. Te usmeritve so prave, kljub večjemu tveganju, potrebno bo doseči širši družbeni konsenz.
Dr. Jože P. Damijan je mnenja, da so države članice EU danes bistveno bolj pripravljene na krizo, v primerjavi z evrsko finančno krizo iz leta 2008-2009, ter pripravljene na to, da gredo v skupne ukrepe.  Slovenija naj bi v napovedanem svežnju prejela 5,07 milijarde evrov, tudi usmeritev v zelene tehnologije in digitalizacijo je prava, ključno pa bo, ali bo vlada znala pripraviti ustrezen program za učinkovito porabo teh sredstev, pri čemer je skeptičen.

Ključen problem pri tem bo, ali bo naša vlada pri koriščenje EU sredstev sposobna narediti program, ki bo v skladu s tem, kar od nas zahteva EU. Gre za usmerjeno okrevanje, torej spodbujanje investicij v zeleno transformacijo, digitalizacijo ter pravično in vključujoče okrevanje.

Poudaril je, da so v tem trenutku ključni kratkoročni ukrepi, se pravi, »kako prepričati ljudi, da bodo na kratek rok trošili več in jim pri tem tudi pomagati.«

Med kratkoročnimi ukrepi za spodbujanje domačega gospodarstva za izhod iz krize je izpostavil uvedbo mesečnega univerzalnega dohodka, sicer tudi zakonski predlog stranke LMŠ, po katerem bi bil vsak posameznik, ki je imel 13. marca v Sloveniji stalno prebivališče, upravičen do univerzalnega dohodka v višini 100 evrov na mesec. Med ostalimi kratkoročnimi ukrepi je dr. Damijan izpostavil še subvencioniranje naložb gospodinjstev v energetsko sanacijo stavb in prehod na obnovljive vire energije, pospešitev dinamike izvedbe javnih investicij v prometno (železnice) in socialno infrastrukturo (šole, vrtci, bolnišnice…) in energetske sanacije javnih stavb ter preusmeritev EU sredstev v sofinanciranje gradnje zelenih lokalnih infrastrukturnih in komunalnih projektov s hitrimi učinki.

Okroglo mizo si lahko na ogledate na povezavi:

 

Odprto pismo komisarju za širitev in sosedstvo Olivérju Várhelyiju – Evropska prihodnost Srbije

/in /objavil/a

Evropski poslanec LMŠ / RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj je 26.5.2020 skupaj z ostalimi evropskimi poslanci liberalne politične skupine PRENOVIMO EVROPO naslovil odprto pismo komisarju Olivérju Várhelyiju na temo zaskrbljujočih političnih razmer v Srbiji. Trenutne razmere v Srbiji kažejo na veliko nazadovanje posvečanja osnovnim evropskim demokratičnim vrednotam s strani vlade in političnega vodstva Srbije.

 

Med drugim v pismu izražajo veliko skrb glede neuravnoteženosti na področju medijskega poročanja, povečanega pritiska na posameznike in civilno družbo, ki je kritična do vlade. Na podlagi neodvisnih raziskav stanja demokracije je moč zaznati, da Srbija sodi v t.i. hibridni režim.

 

 

Kot navajajo evropski poslanci v samem pismu je skrb vzbujajoče tudi dejstvo, vse večjega vpliva Rusije in Kitajske pri čemer izjave s strani srbske vlade, samo še poglabljajo dvom o iskreni nameri gradnje skupne evropske prihodnosti trenutnih oblasti.

 

 

 

Pismo komisarju Olivérju Várhelyiju 

LMŠ UKREPI – Gospodarstvo po epidemiji

/in /objavil/a

Pozdravljeni dragi prijatelji in obiskovalci spletne strani!

 

Kot ste morda zasledili v medijih, se vzporedno z umikanjem ukrepov, kateri so bili uvedeni v okviru soočanja z epidemijo korona virusa, ponovno začenjamo krepiti dejavnosti mene in  moje ekipe. Včeraj, 18. 5. 2020 smo tako imeli, neke vrste simbolno otvoritev, s tiskovno konferenco, na kateri sta poleg mene, videnje na ukrepe za okrevanje slovenskega in evropskega gospodarstva, po zaustavitvi javnega življenja in posledičnega zastoja skoraj vse gospodarske dejavnosti predstavila, predsednik stranke LMŠ g. Marjan Šarec in prof. dr. Jože P. Damjan.

Naš namen in namen dogodka, kateremu bo v prihodnjih tednih in mesecih sledila vrsta, podobnih dogodkov (tiskovne konference, poslanski večeri, okrogle mize ipd), je bilo predstaviti alternativni nabor ukrepov za oživitev gospodarstva. Oživitev tako evropskega, kot tudi slovenskega gospodarstva, ki je tesno vpeto v širši evropski okvir. Ni namreč nepomembno, da kar 37% slovenskega BDP-ja zagotavlja izvoz. Kako pomembni bodi sprejeti ukrepi in predvsem kako pomembna bo njihova uresničitev, pa nakazuje tudi, da sta včeraj svoj predlog 500 milijardnega sklada za okrevanje evropskega gospodarstva, predstavila tudi francoski predsednik Macron in nemška kanclerka Merkel. Od nas vseh, predvsem pa od izbir, katere bo sprejela vladajoča politika je odvisno kako hitro in predvsem boleče ter dolgotrajno bo okrevanje po krizi, zaradi epidemije. Pred nami je možnost hitrega in dinamičnega okrevanja, ki je bila predlagana na včerajšnjem dogodku. Seveda obstaja tudi alternativa, ki pa po našem mnenju vodi v počasno in boleče okrevanje ter ponavljanja napak iz zadnje gospodarsko-finančne krize.

Skupen zaključek včerajšnjega dogodka bi lahko bil, da potrebujemo odločne in smele ukrepe. Nenazadnje na to opozarja tako resolucija Evropskega parlamenta, prvi indici pričakovanega predloga ukrepov Evropske komisije in nenazadnje to potrjuje tudi nemško-francoski predlog.

 

Naj vas na koncu povabim k prebiranju mojega včerajšnjega nastopa in ogledu posnetka dogodka.

 

“Evropski parlament je potrdil resolucijo, s katero je pozval k oblikovanju robustnega in stabilnega Večletnega finančnega okvira (MFF). S tem je sporočil, tako Komisiji, kot Svetu EU, svoje videnje okvira, za soočanje s posledicami krize COVID-19. Predvideva okrepljen Večletni finančni okvir (MFF), ki  bolj kot na prispevkih držav članic, temelji na lastnih virih oziroma košarici lastnih virov (digitalni davek, davek na onesnaževanje,…). Okrepljen MFF bo omogočil, da je njegov sestavni del tudi Sklad za okrevanje in preobrazbo v skupni višini 2.000 milijard EUR. S temi sredstvi bi upravljala Komisija in bi bila primarno plasirala, kot nepovratna sredstva, neposredna plačila za investicije in zagotavljanje potrebnega kapital in v manjšem delu, kot posojila. Aktivnosti sklada bi bila pod neposrednim parlamentarnim nadzorom in pristojnih revizijskih organov unije. Sklad ne sme povzročiti dodatnih bremen za države članice in njihove nacionalne prispevke. Pri tem parlament tudi zavrača knjigovodsko kreativnost in s tem povezane multiplikatorje skozi mobilizacijo oziroma vključevanjem dodatnih sredstev, saj je na podlagi izkušenj Junckerjevih skladov očitno, da predvidena mobilizacija drugih, nejavnih sredstev, ni bila nikoli dosežena. Zato EP zahteva, da sklad vključuje realna in razpoložljiva sredstva. Posledično predlaga izdajo obveznic za obnovo, vezanih na okrepljen Večletni finančni okvir (MFF).

 

Cilj mora biti okrevanje in transformacija evropskih gospodarstev s strateškimi vlaganji v MSP-je, delovna mesta, veščine in znanje zaposlenih, trajnost delovnih mest, potrošnike in družine. Težišče aktivnosti sklada bi bilo na Zelenem prehodu, digitalni agendi in doseganju evropske suverenosti v strateških industrijskih sektorjih na podlagi celovite industrijske strategije, ki bo privedla do skrajševanja in diverzifikacije dobaviteljskih verig in preusmeritvijo trgovinskih politik.  Poziva pa tudi k oblikovanju samostojnega evropskega zdravstvenega programa. Temeljiti pa mora celoten projekt tudi na spoštovanju temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, vključno s spoštovanjem vladavine prava, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

 

Ta resolucija je odziv na neformalni predlog komisije, ki namerava lasten predlog predstaviti v prihodnjem tednu. Prvi osnutki predloga komisije, so vključevali ideje o simetričnih posledicah, medtem ko naj bi bil odziv na krizo asimetričnem, kjer bi bile države članice upravičene do pomoči glede na nabor kriterijev (sposobnost absorpcije šoka, obseg škode, padec BDP, javnofinančno odpornost itd). Glede na objavljene ocene padca BDP, se že da oceniti, kako bodo države članice kategorizirane in s tem opredlejen dostop do sredstev za okrevanje. Tako lahko razberemo tri skupine, od najmanj prizadetih držav (padec BDP do cca 5%), srednje prizadete (do 8%) in najbolj prizadete nad 8% (Italija, Španija, Grčija in Hrvaška). Več bo sicer znanega z objavo t. i. ocene stanja (Economic Assesment Paper). Že zdaj je moč oceniti, da bo ne glede na metode lansiranja sredstev, največja gneča za sredstva drugi skupini. V tej se nahaja Slovenija, skupaj z državami, kot so: Belgija, Nizozemska, Švedska itd. To bo skupina, v kateri bodo t i. politični kriteriji igrali najpomembnejšo vlogo. Glede na to, da se Slovenija  vse pogosteje omenja v skupini skupaj s Poljsko in Madžarsko, ob vedno glasnejšem izpostavljanju merila spoštovanja temeljnih vrednot, dodaten komentar ni potreben. V ta okvir sodi tudi nenaden Orbanov preklic časovno neomejenega izrednega stanja konec meseca.

 

Pri tem pa komisija za razliko od EP, predvideva oblikovanje dodatnih možnosti za zadolževanje (do 0,8 BNP oziroma cca. 850 milijard EUR) s poroštvom držav članic. Sredstva bi potem komisija plasirala skozi obstoječe instrumente (kohezija, horizont, …) kot posojila in tudi nepovratna sredstva. To pomeni neizogiben preplet objektivnih in političnih kriterijev za dostop to teh sredstev.

Če zaključim, tekma za sredstva, bodisi glede na predlog EP bodisi Komisije, bo zahteven in neizprosen.  Še posebej, ker bo ključnega pomena, hitro in učinkovito črpanje teh sredstev, saj bo okrevanju, predvsem ključnih evropskih gospodarstev neizbežno sledila javnofinančna konsolidacija (indikator frontloading). Nikakor si ne smemo privoščiti, da bi bila Slovenija zopet v skupini zamudnic, saj bo to imelo izredno negativne gospodarske in socialne učinke na Slovenijo. ”

VIDEO : www.topnews.si

Odgovor predsednika Evropskega sveta na odprto pismo 41 evropskih poslancev o položaju medijev

/in /objavil/a

Konec meseca aprila je 41 evropskih poslancev v odprtem pismu opozorilo na stanje medijev med in po epidemiji nastali zaradi COVID – 19.

Med podpisniki pisma sta bila tudi evropska poslanca iz vrst LMŠ / Renew Europe, dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva.

13.5.2020 je predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v odgovoru med drugim poudaril, da je v teh trenutkih kredibilna informacija, ki temelji na preverjenih dejstvih nekaj najpomembnejšega. Neodvisno novinarstvo pa, da  je temelj vsake demokracije.

 

 

 

Odgovor predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

Odziv dr. Klemna Grošlja in Irene Joveve na spremno pismo zunanjega ministra k poročilu o vladavini prava v Sloveniji, v katerem so zavajajoče navedbe in stališča stranke SDS.

/in /objavil/a