Danes 12.11.2022, je v Mariboru potekal združitveni kongres stranke GIBANJE SVOBODA. S čimer je prišlo do združenja liberalnih strank LMŠ in SAB v Gibanje Svoboda. Zagotovo gre za zgodovinski trenutek, ki odpira novo poglavje v slovenski politiki. Prav gotovo pa gre, kot je na današnjem kongresu izpostavil predsednik vlade dr. Robert Golob za veliko odgovornost, do državljank in državljanov, ki upravičeno pričakujejo strukturne spremembe. Na omenjenem kongresu v Dvorani Leona Štuklja je zbrane nagovoril tudi evropski poslanec dr. Klemen Grošelj iz vrst liberalcev GIBANJE SVOBODA / RENEW EUROPE.

 

“Danes je v tej dvorani, ki se kiti z imenom slovenskega olimpionika, zgodovinski trenutek. In mi smo njegove priče.

Spoštovani predsednik, spoštovana predsednica DZ RS, ministrice in ministri, kolegice in kolegi poslanci, cenjeni delegati in delegatke, dragi prijatelji!

Ko sem prejel vabilo in privilegij, da Vas danes nagovorim ob tej, trdim da zgodovinski priložnosti, združitvenega kongresa Gibanja Svobode, sem bil kar malce vznemirjen.

 

Zakaj enkrat se je že dokazalo, kaj pomeni združiti liberalno-socialne sil in potenciale. Takrat je to pomembno vplivalo na smer, v katero smo se ozirali, ko smo razmišljali o prihodnosti naše države, ko smo načrtovali vključitev naše domovine v pomembne mednarodne integracije, v EU in zvezo Nato.

Zdelo se je, da je naloga opravljena in da smo na varni strani. Da bo vse samo še bolje, da zdrs ni več mogoč.  Tako kot ob nastanku naše Slovenije, so bila pričakovanja, da bomo vsi iz »fička presedlali najmanj na golfa«, pa se to ni zgodilo. Ni te samoumevnosti.

Tako tudi umestitev v EU ni bila garant, da bo življenje že samo po sebi boljše, lepše, bolj sproščeno in srečno.

 

Ne pozabimo, za nami je mračno obdobje zapiranja v občinske meje, kaznovanje zaradi uživanja hrane, branja ustave na javnih mestih, zatiranje ustavno varovane pravice do protesta, zaplinjanje naše prestolnice in robokopov, ki varujejo oblastiželjnega in samovšečnega ministra, in še bi lahko našteval.  

Na srečo vseh nas so ta mrak, to ideološko brezno brez dna presekale zadnje volitve v DZ in danes se tu v MB ponovno simbolno združujemo s ciljem, da se zgodovinska izkušnja zdrsa v temo, nikoli več ne ponovi. Da nikomur več ne bo nikoli v naši državi kratena svoboda in z ustavo zagotovljene pravice.

 

Današnji kongres v svojem bistvu predstavlja ponovno združitev vseh slovenskih socialno-liberalnih političnih sil. Torej političnih sil, ki svojo politično identiteto in bit črpajo iz idej in reform Staneta Kavčiča in Janeza Drnovška. Temelj te ideje je bil in tudi ostaja, Slovenija, ki je odprta v svet, ki je gospodarsko uspešna tudi z vpetostjo v širši evropski prostor in Slovenija, ki sledi najvišjim demokratičnim standardom varstva človekovih in državljanskih pravic. Slovenija, katere gospodarstvo temelji na tržnih pravilih z močno in solidarno socialno državo, ki nikogar, ki potrebuje pomoč, ne pušča samega.

 

A bodimo realisti, sinergija te združitve ni samoumevna. Odvisna je od vseh nas in od vsakega med nami posebej. Od tega ALI IN koliko sebe bomo vložil v ta projekt, ki je v resnici projekt lastne in skupne prihodnosti in prihodnost naših mlajših generacij, je odvisen tudi njegov uspeh.

 

In za to, da nam bo vsem prebivalcem Slovenije bolje, smo nase prevzeli odgovornost da bomo naše zaveze tudi uresničili.

 

Mi smo pomembni igralci, ne samo doma, tudi v tujini.  Pa ne mislim Dončiča in ostale naše velemojstre in mojstrice. V Bruslju je že prepoznano, da je naš predsednik dr. Robert Golob mojstrsko prispeval ključne trojne dvojčke pri evropskem soočanju z visokimi cenami energije. O teh dimenzijah govorim. O pogumu imeti (pravo) vizijo prihodnosti in jo tudi uresničevati. Sanjarjenje ni dovolj. Mi imamo ljudi, imamo znanje in s participacijo in vključevanjem najširših javnosti, njihovih izkušenj in znanja nam bo to vizijo uspelo ne le sanjati temveč in predvsem uresničiti.

 

Kaj v bistvu imamo? Življenje. In mi vemo, da je kakovost življenja ključna. In kakovosti, kot sem že dejal, brez močnega in inovativnega gospodarstva, brez zelenega prehoda, brez kakovostnega javnega sektorja, brez javnega zdravstva, šolstva, brez medgeneracijsko solidarne družbe, vključujoče in močne  kulture in umetnosti, brez odprte družbe, tako navznoter, kot do mednarodnega okolja, ni.

 

Če se ozrem na aktualni slovenski in evropski politični trenutek, govorim o idejah in načelih, ki ostajajo večno aktualna in katera so zaradi vzpona skrajne desnice in avtoritarizma, kateremu smo bili priča tudi v Sloveniji, tudi najbolj ogrožena. Mi smo gibanje svoboda;  in smo del širše socialno-liberalne renesanse, kateri smo priča v EU, paradoksalno v največjem obsegu prav v državah, kjer smo priča tudi vzponu skrajno desnih in konzervativnih političnih sil, ki negirajo prav tiste ideale, vrednote in pravice, za katere se mi borimo. Kot lahko vidimo, ta boj ni nikoli končan.

 

Kljub političnim porazom mračnih sil, smo priča novim in novim napadom na temeljene pravice, celo pravice ki so nam danes samoumevne, postajajo predmet nizkotnega in nedostojnega političnega diskurza. Ta sega od vprašanja pravic spolnih manjšin, pravice žensk do splava in položaja žensk na sploh. Nadaljujejo se napadi na medije in vse drugače misleče, ki se s skrajno desnim političnim diskurzom, ki se nam vsiljuje, ne strinjajo. Vsiljuje in stopnjuje se umetno ustvarjen kulturni in identitetni boj, katerega cilj je vsiliti neo-iliberalni politični in družbeni model, po podobi in potrebi enega človeka, četudi v nasprotju z zakoni in ustavno ureditvijo. Začetkom tega smo bili priča v času vladavine prejšnje vlade.

 

Kar pa smo, kot rečeno, na volitvah uspešno presekali. In danes se ponovno in prav posebej združeno zavezujemo, da bomo z odgovornostjo in s hvaležnostjo do zaupanja, ki so nam ga izkazali ljudje, branili temeljne demokratične pravice in svoboščine, pravice zapisane in varovane v ustavi in v temeljnih pogodbah EU, branili vladavino prava, svobodo medijev, četudi bodo kritični do našega dela, svobodo naše skupnosti in vsakega izmed nas, branili javno zdravstvo, javno šolstvo, avtonomijo kulture in visokega šolstva, svobodo govora in še bi lahko našteval.

 

In če mislimo resno, in globoko verjamem, da mislimo resno, bomo vse našteto, branili, kot se simbolno reče, do zadnjega diha!

 

Hvala lepa! “