Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva pozvala podpredsednika Evropske komisije, k večji prožnosti porabe sredstev, ko gre za poplave v Slovenij

/in /objavil/a

Evropska poslanca dr. Klemna Grošelj in Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) sta v pismu pozvala podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa in evropskega komisarja Paola Gentilonija k dodatnemu ukrepanju EU v povezavi s finančnimi sredstvi oziroma omogočanju njihove fleksibilnosti pri razporeditvi v povezavi s poplavami, ki so prizadele Slovenijo.

Poslanca sta v pismu pojasnila, da so bile poplave nepredstavljivih razsežnosti, pri čemer je prišlo tudi do izgube življenj, prizadeti pa sta dve tretjini površja države z več milijardno škodo. Zato sta pristojne pozvala, naj razširijo svojo podporo pri odpravljanju posledic te naravne nesreče in ljudem zagotovijo prepotrebno pomoč.

“Našim državljankam in državljanom moramo pomagati pri tem skupnem prizadevanju in s hitrim zagotavljanjem vse razpoložljive osnovne pomoči ranljivi skupnosti dokazati, da je Unija prilagodljiva in odgovorna. Zagotavljanje še hitrejšega in učinkovitejšega odziva Unije na nepredvidljive krize bi znatno prispevalo k odpornejši in trajnostnejši prihodnosti naše celine.”

 

Ob tem sta poudarila, da bi v primeru hudih naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, države članice ob upoštevanju jasnih pravil in načel morale imeti možnost ponovne ocene uporabe določenega dela sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF) za namen trajnostne pomoči ob nesrečah. Po njunem mnenju je prilagoditev nacionalnih načrtov RRF in obstoječih programov urgentnim potrebam prizadetih članic nujna, še posebej ko so druga sredstva, namenjena blažitvam nesreč na ravni Unije in držav članic, že uporabljena.

 

“Trenutne razmere v Sloveniji prikazujejo, kako nujno je, da Unija pokaže svojo zavezanost blaginji državljank in državljanov s ponujeno prepotrebno podporo v takšnih zahtevnih časih. Zagotavljanje prožnosti prizadetim državam članicam, da določen znesek sredstev RRF preusmerijo v trajnostno okrevanje in odpornost na podnebne spremembe, bi predstavljalo pomemben korak k ublažitvam posledic takšnih ekstremnih vremenskih dogodkov in okrepitvi našega skupnega odziva na podnebne spremembe.”