Potrebujemo nekakšen evropski NATO na področju kriznega soočanja s posledicami podnebnih sprememb

»Tukaj gre za dva ključna stebra – če je zeleni prehod poskus tehnološko-razvojnega omejevanja negativnih posledic podnebnih sprememb, potrebujemo sedaj drugi steber v EU – soočanje s posledicami, ki že nastajajo. Ob tistem, kar smo v Sloveniji doživeli v tem avgustu, pravzaprav v celotnem letošnjem letu – ne smemo pozabiti neurij pred poplavami, ki so prispevala k uničujočim posledicam te ujme – se moramo zavedati, da se soočamo tudi s poplavami v Grčiji, Bolgariji, imamo ekstremne suše na Portugalskem in v Španiji, tudi del Francije (če pogledamo reko Ren na nemško-francoski meji, boste videli, da je ta pod povprečjem). 

Kar potrebujemo v EU, je prilagoditev na proračunski ravni – danes imamo tukaj situacijo, ko so praktično vsi finančni viri, vsi skladi izčrpani, kar pomeni, da bo morala Evropska komisija sedaj prerazporejati sredstva znotraj proračuna – sicer tukaj ne vidim težave, ker politična volja za to je. Kar pa moramo narediti pa je, da se ti skladi, za kmetijstvo, solidarnostni sklad, iz katerega računamo na sredstva tudi mi, okrepijo – da se ta sredstva povečajo; kot drugo pa, da se resor našega komisarja Janeza Lenarčiča okrepi, tako kadrovsko, kot tudi v smislu pristojnosti koordinacije aktivnosti na ravni EU. 

Posledice te ujme, kateri smo priča danes, so dolgotrajne in zelo obsežne, običajno zajemajo več držav članic. Bojim se, da bomo v prihodnosti videli ogromne gozdne požare tudi na severu, kar recimo danes vidimo v Kanadi – to je nekaj, kar se bojim, da nam sledi. Potrebovali bomo torej skupne zmogljivosti, vendar ne le koordinacijo kriznega odzivanja oz. civilne zaščite na ravni EU, ampak tudi materialno – poleg letal za gašenje bomo potrebovali sisteme izmenjave sil oz. ljudi, izkušenj, usposabljanja…

Potrebovali bomo nekakšen, če lahko tako povzamem, evropski NATO na področju kriznega soočanja s posledicami podnebnih sprememb z uporabo civilne zaščite, pomemben del tega pa bo tudi harmonizacija. Zdaj so ti sistemi relativno nacionalno opredeljeni, sicer deluje ta solidarnost, ampak ko bi bile te strukture soočene s tem, da morajo sodelovati operativno, bi jim veliko bolj olajšali delo, če bi imeli npr. skupna usposabljanja, bolj obsežna, tudi aktivnejša… Tukaj vidim, da ima EU veliko priložnost in pa seveda sredstva, tako materialna kot finančna – resursi so tukaj ključni, EU lahko tukaj odigra izredno pozitivno in zelo pomembno vlogo.«

– Klemen Grošelj za Radio 94 o vlogi EU ob soočanju s posledicami podnebnih sprememb