Predlog Komisije predstavlja zahteven in kompleksen kompromis med državami članicami in močno odraža zahteve vzhodnih držav članic, ki niso pristale na obveze kvote razporejanja migrantov. Vključuje tri ključne izzive soočanja z ilegalnimi oziroma kot pravi komisija z ne upravljanimi migracijami. Vse tri ravni so med seboj tesno povezane in prepletene ter medsebojno pogojene. Gre za učinkovitejše sodelovanje z državami izvora migracij in tranzitnimi državami na pragu EU ter krepitev varovanja zunanjih meja, kar bo vse zahtevalo krepitev pristojnosti Unije, predvsem krepitev njenega mednarodnega položaja in posledično tudi Skupne zunanje in varnostne politike. Medtem ko tretji steber predstavlja sistem solidarnosti med državami članicami skozi sprejem prosilcev ali preko t.i. sponzorske sheme pri vračanju neuspešnih prosilcev za varstvo.

 


Predlog Komisije sicer pozdravljava z vidika, da poskuša poenotiti evropsko upravljanje z migracijami na predvidljiv, pragmatičen in realističen način ter se odločno postavi proti tihotapcem, ki so soodgovorni za tragedije na tranzicijski proti, a vendarle meniva, da številne dolgoročne izzive migracij ne naslavlja dovolj celovito. Medtem ko sicer obljublja hitrejše, enotno in bolj transparentno procesiranje azilnih prošenj ter poskuša preprečiti sporno vračanje migrantov (push-backs) znotraj Unije, se postavljajo etične dileme tudi glede vračanja in “reintegracije” v državo izvora v kratkem časovnem obdobju.

Glede na vse navedeno je prostora za bistvene spremembe paketa in iskanje nadaljnjega kompromisa zelo omejen. Še posebej, ker je na ta dogovor Komisija že navezala vprašanje prenove Schengena in reguliranih migracij, kjer pa so, zaradi demografske realnosti v vseh državah članicah, stališča med njimi bližja. Eden izmed izzivov bo gotovo, kako predlagane rešitve umestiti v kontekst mednarodnega prava in pogodbenih zavez tako Unije, kot tudi držav članic. Še bolj zahteven izziv, predvsem notranjepolitičen, za države članice pa bo solidarnostni mehanizem in t. i. sponzorstva. Tukaj Komisija predlaga rešitve, ki politično niso enostavne niti za zagovornike premestitev med državami članicami, kot tudi ne za zagovornike repatriacije do varstva neupravičenih prosilcev. Je pa potrebno gledati celoten paket tudi v kontekstu celovitih odnosov znotraj EU, saj bi neuspeh predlaganega paketa, poglobil prepad med jugom, vzhodom in jedrom Unije, če posebej, ob napovedi da ob neuspehu tega predloga novega v doglednem času ni moč pričakovati oziroma ta Komisija novega predloga ne bo predstavila.

Evropski poslanci smo v sredo v poročilu pozvali k večjemu nadzoru in transparentnosti pri izvozu orožja. V neobvezujočem poročilu, ki smo ga podprli s 341 glasovi za, 124 proti in 230 vzdržanimi, smo evropski poslanci zaradi vse večjega pomena EU pri proizvodnji orožja pozvali k okrepitvi javnega nadzora pri izvozu.

Državljani EU morajo biti bolje obveščeni o strateških odločitvah svojih vlad glede stvari, ki neposredno vplivajo na njihovo varnost.Za poročilo sem bil poročevalec v senci za svojo politično skupino Renew Europe  in skozi naporna poletna usklajevanja smo zagotovili večino za končno sprejetje pomembnega poročila.

Na plenarnem zasedanju sem tudi predstavil stališče politične skupine Renew Europe. Žal sem moral zaradi tehničnih težav pri prevanjanu parlament nagovoriti v angleškem jeziku.

Letno poročilo o izvozu orožja in vojaške opreme, je eno tistih, ki običajno razvname strasti in čustva, tako na ravni posameznika, kot tudi ideološko – politični ravni.Poročilo, je nedvoumno kompromis, ki odraža kompleksnost vprašanja. To sega vse do vprašanja pravice do samoobrambe države, zapisane v ustanovni listini Združenih narodov, pa vse do visokega ideala nenasilja v mednarodnih odnosih in težnje človeštva k globalnemu miru.

Poročilo lahko ocenimo, da odraža velik korak naprej, ki je bil storjen tako na ravni uniji, kot tudi na ravni posameznih držav članic, k preglednejšemu in enotnejšemu pristopu k izvozu orožja in vojaške opreme. Gre za vprašanje, ki je še vedno in bo še nekaj časa predvsem pristojnost posamezne države članice. A je hkrati tudi jasno in razvidno iz samega poročila, da je ne glede na to v EU potrebno postopoma in premišljeno kreniti na pot poenotenja politik izvoza orožja in vojaške opreme. To vključuje tudi vprašanje opreme in tehnologij dvojne namene. Vsekakor poročilo odseva napredek, ki je bil dosežen pri konvergenci tega področja med državami članicami.

Ne glede na to pa je pred nami vprašanje ali in kdaj naj bo narejen korak naprej. Še posebej v luči krepitve mednarodnega položaja EU in tudi naraščajočega obsega vlaganj unije na področju razvoja vojaške opreme, ki postaja s sodelovanjem med državami članicami in financiranjem s strani unije, vse bolj evropska.

Sam menim, da politični trenutek za uvedbo tega določila v pravni red unije to še ni dozorel, a počasi bo potrebno, še posebej z razvojem CSDP in povečevanjem števila ter obsega skupnih evropskih oborožitvenih programov, razmisliti tudi o tej možnosti.

Pri tem pa moramo tako na ravni EU, kakor tudi na ravni držav članic, slediti ključnemu skupnemu cilju, ki je zagotavljanje, da orožje, ki ga izvažamo ne konča v napačnih rokah in se ne uporabi za napačne namene. Temu poročilo, že sedaj v veliki meri sledi in k temu teži.

 

Zato v Renew Europe podpiramo premišljen pristop k oblikovanju in postopni evoluciji skupnih meril izvoza orožja in vojaške opreme ter dvonamenske tehnologije, kakor tudi nujno potrebno sledljivost te opreme tako na ravni posamezne države članice, kot tudi na ravni EU. Pri tem ne moremo podpreti politike vsiljevanja in pretiranega sankcioniranja, ampak zagovarjamo evolucijski pristop, ki bo omogočil krepitev konvergence med državami članicami, katera bo skozi razvoj CSDP postopoma privedel do oblikovanja skupnih politik na ravni unije.

Glede na povedano v Renew Europe ocenjujemo, da je poročilo doseglo raven, ki nam omogoča, da ga tudi podpremo.

Celotno poročilo z amandmaji si lahko ogledate na povezavi

https://www.europarl.europa.eu/…/A-9-2020-0137_EN.html

 

Na spodni povezavi si lahko ogledate mojo razpravo v angleškem jeziku ali si pa preberete povzetek v slovenskem jeziku.

https://www.youtube.com/watch?v=ml3uqi8tj2I&t=53s

Septembrsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, ki je bilo zaradi še vedno trajajoče epidemije COVID-19, ponovno v Bruslju, je zaznamoval govor predsednice Evropske komisije. Sam nagovor so pospremila velika pričakovanja, katere pa predsednica komisije, ni v celoti izpolnila.
V svojem nagovoru je poskušala izpostaviti predvsem optimizem, tudi z okrepitvijo ali bolje rečeno oživitvijo programa Zdravstvene unije, katero so pogajanja na Svetu EU popolnoma onemogočila.

Gre seveda za približevanje Komisije stališču Evropskega parlamenta, zakaj podpora parlamenta je nujna za uspeh projekta EU Nove Generacije (Next Generation EU) in programa okrevanja EU.
V okvir pridobivanja politične podpore sodi tudi dvig odstotka zmanjševanja toplogrednih plinov na 55% do leta 2030, pri čemer pa je istočasno napovedala, da gre največji zakonodajno, tehnološko-razvojni in tudi družbeni preboj v dosedanji zgodovini EU.

Doseganje tega cilja bo zahtevalo korenite zakonodajne spremembe tako v energetski, kakor tudi v okoljski zakonodaji, če ne kar prevetritev celotne zakonodaje EU.
To bo ogromen zalogaj, katerega pa EU in države članice morajo narediti, če želijo doseči razvojni preboj, ki nam bo vsem zagotovil višjo raven blaginje v prihodnosti.
Čas političnih preračunavanj in manipulacij na račun okolja in podnebja se je iztekel.
To tako unijo, še bolj pa države članice, tudi Slovenijo, ki še vedno na področju energije ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov v energetski košarici, postavlja pred velike razvojne izzive.
V Sloveniji bo to zahtevalo ne samo pomembne strukturne spremembe, ampak temeljito prevetritev vseh strateških razvojnih programov na področju energetike, razvoja infrastrukture in industrije.
Zato bo morala Slovenija seveda nameniti ne samo več sredstev za raziskave in razvoj, ampak bodo morala ta vlaganja postati ena ključnih prioritet.
Samo tako bo Slovenija sledila tehnološkim in razvojnim trendom v EU in se predvsem vanje tudi intenzivno vključevala.
Brez tega bodo še tako obsežna vlaganja v infrastrukturo brez pravega razvojnega preboja.
To bo še toliko pomembneje, saj bo kar 37% vseh sredstev Next Generation EU v prihodnjih 7 letih namenjeno temu cilju, Zato bo bolj, kot hitro trošenje pomembno premišljeno trošenje in zaradi česar sem podprl predlog naše politične skupine Renew Europe, da se čas črpanja iz Sklada za okrevanje in odpornost z zdajšnjih 3 podaljša na 4 leta.
Sam menim, da bomo tako zagotovili ustreznejše in boljše okrevanje EU po krizi COVID-19, ki nikakor ne bo potekalo hitro, kot so še nekaj mesecev nazaj ocenjevali nekateri.

 

Drug pomemben cilj je digitalizacija Unije, kjer si moramo nujno zagotoviti potrebno tehnološko in podatkovno suverenost, ki bo podlaga za globalno konkurenčnost, ne samo evropskega gospodarstva, ampak tudi družb držav članic.
Za to bo Unija namenila 20% sredstev znotraj paketa Next Generation EU in bo vključevalo razvoj infrastrukture, evropskega digitalnega oblaka, varovanje in uporabo podatkov in s tem povezan razvoj umetne inteligence, enotne evropske digitalne identitete, omrežij 5G in 6G, pa tudi vlaganja v kompetence in znanje ljudi.
Vsa ta vlaganja bodo zagotavljala, da bo EU, lahko delovala v digitalni prihodnosti, kot enotni prostor, kar bo zagotovilo, da bomo Evropejci gospodarji lastne digitalne prihodnosti.
Predstavljena je bila tudi ideja izdajanja zelenih obveznic, kot vira financiranja mnogih evropskih projektov in lastni vir skozi oblikovanje mehanizma, s katerim bo imel ogljika tudi ustrezno ceno.
Napovedana je bila krepitev notranjega trga in z njim povezanih štirih temeljnih svoboščin, ki so sedaj resno omejene, pogosto tudi zaradi samovolje držav članic.
Hkrati naj bi bil konec meseca predstavljen tudi skupni koncept reševanja vprašanja migracij v EU.
Pričakujemo lahko nadaljnjo krepitev mednarodnega položaja EU, kjer bo za Slovenijo, kot manjšo državo članico, gotovo največji izziv predlog odločanja s kvalificirano večino o zadevah vezanih na zunanjo in varnostno politiko EU.
In če je vsaj v veliki meri predsednica komisije izpolnila, recimo temu tehnična pričakovanja, pa je bila pri vprašanjih, ki danes pomembno delijo Unijo previdnejša in tudi nedorečena. Pri tem seveda izstopa vprašanje vladavine prava, kjer se je izognila odgovoru, kako bo Unija zagotovila, da v državah članicah ne bo prišlo do kršitev tega temeljnega načela, na katerem sloni celotna Unija.
Dogajanje na Poljskem, Madžarskem in tudi v moji domovini, me ne navdaja s pretiranim optimizmom. Pri čemer ne gre samo za vprašanje evropskih sredstev, ampak gre za veliko več, saj Unija brez tega temelja, dolgoročno ne more obstati, niti kot politična niti kot gospodarska skupnost.
Sam sem glede tega ključnega vprašanja, od nje pričakoval jasnejše in odločnejše sporočilo.
Na koncu lahko rečem, da me je sam nagovor navdal z zmernim optimizmom. A me pri tem skrbi predvsem dejstvo, da več danes predlaganih rešitev in ambicij, že nekaj časa stoji na Svetu EU, prav zaradi nesoglasij med članicami EU. O tem kako bo presegla ta, pa predsednica ni govorila.

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj RENEW / LMŠ se je z veseljem odzval na povabilo svetniške skupine LMŠ KRANJ ob otvoritvi svetniške pisarne, v petek 11.9. ob 16. uri na Koroški cesti 2 (Stara pošta) v Kranju.

https://www.facebook.com/StrankaLMSKranj

Svetniška skupina ima vlogo konstruktivnega partnerja v mestnem svetu. Predloge in pobude občank in občanov vestno zastopata podžupan Robert Nograšek in mestna svetnica Nataša Majcen. Plod trdega dela je zagotovo tudi močna baza lokalnega odbora Kranj, kar potrjuje, da ima LMŠ kot eno glavnih prioritet tudi skrb za nadaljni razvoj lokalnih skupnosti. Močna vez med lokalno, državno pa tudi evropsko politiko je ključ za pozitivne spremembe posameznika.

 

Dr. Grošelj je ob uvodnem nagovoru dejal, da je izjemno počaščen, da je lahko priča temu dogodku ter bo pisarna še bolj pripomogla k zaznavanju lokalnih problematik. Prav tako je poudaril, da si želi, da njegovo zastopanost v Evropskem parlamentu razumejo kot glas ljudi. Zato bo kot pravi izjemno vesel vseh pobud, predlogov in vprašanj. Ob zaključku je prisotnim zaželel obilo nadaljnega uspeha in predvsem zdravja ob prihajajočih mesecih.

 

 

Evropska poslanca politične skupine RENEW EUROPE / LMŠ sta v ponedeljek 7.9.2020 na vprašanji Svet24 (“Kakšno je vaše stališče do navedb evropske poslanke Romane Tomc, ki pravi, da želijo evroski poslanci iz levega političnega pola Slovenijo “umestiti med države, kjer je vladavina prava ogrožena? in Kakšen je vaš komentar trditev Tomčeve, da poslanci z levega političnega pola v Bruslju širijo lažne informacije glede vlade Janeza Janše? “) v zvezi z nedavnim zapisom evropske poslanke SDS Romane Tomc v katerem navaja trditve, ki kot pravita temeljijo na lažeh, podala odgovor.

Odgovor dr. Klemna Grošlja in Irene Joveve:

“Navedbe Romane Tomc temeljijo na lažeh. Začelo se je z lažjo o sestanku v Bruslju, ki ga seveda ni bilo. Za piko na i večina na tem domnevnem sestanku “sodelujočih” evropskih poslancev takrat sploh ni bila v Bruslju.

Gre torej za poskus notranjepolitične diskvalifikacije dela evropskih poslank in poslancev iz Slovenije, predvsem pa za iskanje grešnega kozla za položaj, v katerem se je znašla Slovenija v EU. A to je nekaj, kar gre pripisati dejanjem aktualne vlade.

Zato s temi manevri in manipulacijami iščejo izgovore že vnaprej; po eni strani zato, ker vladajoča koalicija očitno nima ustreznih in dovolj pripravljenih projektov za pridobivanje evropskih sredstev, po drugi strani pa zato, ker se je Slovenija zaradi dejanj vladne koalicije in izjav predsednika vlade Janeza Janše znašla pod drobnogledom članov parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), ki imajo resne pomisleke o aktualnem stanju pravne države v Sloveniji. Po najinem vedenju gre za širši nabor poslancev iz različnih političnih opcij. Pri tem je treba poudariti, da nihče od naju ni član tega odbora, ob tem, da je še posebej naivno razmišljanje, da se kolegi poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu pri svojem odločanju in ravnanju opirajo izključno na besede kolegic in kolegov iz Slovenije. Aktualna vlada v Sloveniji se enostavno sooča s posledicami svojih dejanj, ki jih opažajo tudi v tujini.

Za nameček pa je tudi vnaprejšnja navedba, da z uvedbo mehanizma spoštovanja vladavine prava Slovenija izgublja evropska sredstva, le še ena v nizu laži. Ni namreč predvideno, da država v tem primeru a priori izgubi sredstva. Je pa res predvideno, da bi se spremenil nadzor nad dodeljevanjem in porabo teh sredstev, ki bi iz rok take države oziroma vlade, ki ima težave z vladavino prava, prešel na Evropsko komisijo. To preprosto pomeni, da bi vlada države s težavami z vladavino prava izgubila vpliv nad porabo teh sredstev.

V stranki LMŠ smo teh laži že vajeni in nas ne presenečajo. Njihov učinek pa je, da bomo na vse to in na politiko, ki stoji za njimi, vedno znova jasno in glasno opozarjali ter predstavljali alternativo za normalno Slovenijo.”

Voditelji držav članic Evropske unije so danes, 21. 07. 2020, na peti dan pogajanj v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

“Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času”, sta v skupni izjavi poudarila evropska poslanca LMŠ/Renew Europe Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj. Tekom pogajanj so predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.) državam članicam omogočili, da je bil sveženj politično sprejemljiv, žal na račun “mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic”. Opozorila sta, da so v sprejetem svežnju v primerjavi s predlogom Komisije pri RFF mehanizmu  bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja.

Sam kompromis medtem še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, sta naglasila evroposlanca ter nadaljevala, da kljub temu dogovor že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. “Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.”

 

Celotno izjavo si lahko preberete spodaj:

Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času in s tem začne proces soočanja s posledicami krize zaradi COVID-19. Sam dokument sicer sledi praksi preteklih let in vsem državam članicam, predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.), omogoča, da je za vse politično sprejemljiv. Seveda pa je to povzročilo odstop od mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic.

V primerjavi s predlogom Komisije so pri RFF mehanizmu namreč bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja. Na eni strani so velike zmagovalke pogajanj Italija in Španija ter sosednja Hrvaška, ki bodo med večjimi prejemniki sredstev tako iz sklada kot iz večletnega finančnega okvira. Na drugi strani pa so zmagovalke pogajanj tudi države t. i. varčne četverice, ki so dobile radodarne rabate na vplačila, kar bodo morale poravnati preostale države članice.

Ob vsem tem sam kompromis še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, kljub temu pa že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo glede dogovora v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.

Slovenija je dobila pričakovana dodatna sredstva za zahodno kohezijsko regijo v višini 350 milijonov EUR, deloma tudi kot kompenzacijo za manj sredstev v okviru mehanizma Sklada za pravični prehod. Dvig kohezijskih sredstev je bil del dogovora, v katerem so tudi druge države poleg Slovenije dobile dodatna sredstva za regije, ki bi sicer utrpele velik upad zaradi obsega razvitosti glede na dogovorjena merila. Tako je med drugim Češka iz podobnega naslova dobila 1,55 milijarde EUR.

Ocenjujeva, da so se pogovori za Slovenijo iztekli v pričakovanem okviru, bo pa za Slovenijo sedaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru Zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, a glede na pretekle izkušnje bo to za Slovenijo velik in zahteven zalogaj.

Irena Joveva

Klemen Grošelj

Danes 16.7.2020 sta evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva naslovila pismo na predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo, v katerem pozivata k čimprejšnjemu ukrepanju na področju združevanja parov (partnerji iz tujine). Poslanca v pismu navajata, da dnevno prejemata sporočila državljank in državljanov, ki so kot pravijo na samem začetku popolnoma razumeli vse vzpostavljene ukrepe, toda dejstva, da po vsem tem času, ko so tudi ukrepi na marsikaterem področju ukinjeni ali vsaj razrahljani, njihovim partnerjem še vedno ni dovoljen vstop v EU in Slovenijo izključno zato, ker niso poročeni, ne morejo.  

Problem so že prepoznale številne evropske države, med drugim skandinavske države in sosednja Avstrija, pred vrati je podobna odločitev Češke, ki so takšne izjeme že omogočile.

K reševanju problematike je tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson javno pozvala države članice k razširitvi definicije družinskih članov, ki so izvzeti iz začasne omejitve potovanj, in sicer na partnerje, s katerim ima državljan/-ka EU trajno razmerje, ki je ustrezno potrjeno, kot je to zapisano v drugem odstavku tretjega člena Direktive 2004/38/ES.

 

PISMO PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

Spoštovani predsednik vlade Republike Slovenije, gospod Janez Janša,

 

piševa vam v imenu državljank in državljanov, ki so se obrnili (tudi) na naju. Pandemija COVID-19 je namreč močno prizadela praktično ves svet, milijoni ljudi pa so se bili med drugim primorani soočiti s številnimi omejitvami, tako službeno kot zasebno.

 

Poleg zdravstvene in ekonomske krize, ki jo marsikateri državljanka ali državljan doživlja, so medtem številni tudi pod izrednim čustvenim stresom, saj so zaradi trenutnih razmer in omejitev že več mesecev ločeni od svojih partnerjev.

 

V časih, kot je ta kriza, se človek običajno obrne in nasloni na svoje najbližje. A medtem ko so zapiranja notranjih meja postopoma odpravljena, na tisoče državljank in državljanov, tudi slovenskih, še vedno čaka na končno ponovno združitev s svojimi najdražjimi. Dnevno prejemava njihova sporočila, v katerih med drugim navajajo, da so seveda ob začetku epidemije popolnoma razumeli vse vzpostavljene ukrepe, toda dejstva, da po vsem tem času, ko so tudi ukrepi na marsikaterem področju ukinjeni ali vsaj razrahljani, njihovim partnerjem še vedno ni dovoljen vstop v EU in Slovenijo izključno zato, ker niso poročeni, ne morejo. Da partnerska zveza ni dovolj in da združitev celo ogroža javno zdravje samo zato, ker niso uradno sklenili zakonske zveze, se tem ljudem, kakor tudi nama, upravičeno zdi nerazumljivo.

 

Ob tem vas želiva spomniti, da je evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson javno pozvala države članice k razširitvi definicije družinskih članov, ki so izvzeti iz začasne omejitve potovanj, in sicer na partnerje, s katerim ima državljan/-ka EU trajno razmerje, ki je ustrezno potrjeno, kot je to zapisano v drugem odstavku tretjega člena Direktive 2004/38/ES.

 

Problem so že prepoznale številne evropske države, med drugim skandinavske države in sosednja Avstrija, pred vrati je podobna odločitev Češke, ki so takšne izjeme že omogočile. Zato vas, spoštovani predsednik vlade, pozivava, da sledite njihovemu zgledu ter omogočite združevanje državljankam in državljanom Republike Slovenije s svojimi partnericami ali partnerji iz tujine.

 

 

S spoštovanjem,

 

Klemen Grošelj

Irena Joveva

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta danes naslovila pismo na predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija, v katerem sta opozorila na tvit premiera Janše, ki je v soboto ob 25. obletnici genocida v Srebrenici zlorabil in politiziral zgodovinska dejstva za izključno notranje ideološke in strankarske namene. Tovrstne politične izjave in način komunikacije je potrebno obsoditi. 

 

Tweet Janeza Janše

 

Odziv predsednika Stranke LMŠ Marjana Šarca

 

 

Pismo predsedniku Evropskega parlamenta Davidu Sassoliju

 

Spoštovani predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli,

v soboto, 11. julija, smo obeležili 25. obletnico pokola v Srebrenici, ki simbolizira temačno brezno balkanskih vojn in najtemnejšo uro v sodobni evropski zgodovini. Ob tej priložnosti je slovenski predsednik vlade Janez Janša, sicer tesni politični zaveznik madžarskega premierja Viktorja Orbana in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, objavil sporočilo na omrežju Twitter, v katerem je zapisal, da omenjenega pokola, navajava, “ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne povoje v Sloveniji in drugod”.

Nekaj ​​ur zatem je premier Janša objavil še, da, navajava, “Srebrenice 1995 ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to kljub večjemu št. pomorjenih ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije”.

Tovrstne izjave, ki ne spoštujejo zgodovinskih dejstev, so po najinem mnenju groba zloraba in napačna interpetacija tragedije, ki se je odvijala v Srebrenici, ter sramotna politična manipulacija,  ki žali spomin na tisoče moških, žensk in otrok, ki so izgubili življenje v enem najbolj tragičnih dogodkov v novejši evropski zgodovini. Ni dvoma, da moramo v celoti in najostreje obsoditi vsa podobna grozodejstva, kjerkoli in kadarkoli so se zgodila, vendar ne s politično in ideološko zlorabo ter poneverbo zgodovinskih dejstev.

Zloraba in politizacija genocida v Srebrenici za izključno notranje ideološke in strankarske namene slovenskega premierja Janše je le vrh ledene gore širšega in izjemno zaskrbljujočega trenda zgodovinskega revizionizma in relativizma, ki ga prinaša zaskrbljujoča rast skrajne desnice in populističnih sil po Evropski uniji.

Takšni drzni in brezobzirni poskusi manipulacije in zgodovinskega revizionizma, zlasti, ko to počne nekdo, ki je med najvišjimi predstavniki države, na žalost postajajo norma tako v Sloveniji kot v drugih delih Evropske unije. Trdno verjameva, da takšnih poskusov ne moremo in ne smemo prezreti. Kot izvoljeni predstavniki Unije namreč moramo jasno obsoditi tovrstne politične izjave in način komunikacije.

Zato vas pozivava, spoštovani gospod predsednik, da prevzamete potrebno politično pobudo in začnete resno politično razpravo o tej zadevi. V času, ko se začenja razprava v okviru Konference o prihodnosti Evrope, je priznavanje in spoštovanje zgodovinskih dejstev bistveno.

Klemen Grošelj

Irena Joveva

 

V ponedeljek, 29. 6., in torek, 30. 6. 2020, sta evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj v imenu Renew Europe gostila dvodnevno srečanje Slovenija v Evropi – skupno delovanje in sodelovanje svobodomiselnih, kjer sta predstavila načine za še boljše sodelovanje nacionalne in evropske ravni politik.

Predsednik stranke Marjan Šarec je uvodoma predstavil svojo izkušnjo delovanja v Evropskem svetu. Poudaril je pomen sodelovanja in povezovanja na različnih ravneh politike, saj so le tako naša sporočila še bolj slišana. Posebej je izpostavil odnos do lokalnega okolja, ki je ključno za uspešen razvoj posameznika, občine, družbe in države. Politika se tako ne sme oddaljiti od lokalnega okolja, državljankam in državljanom pa je potrebno približati Evropsko unijo in njene institucije. »Vsi si želimo odprte, močne in enotne Evrope, v kateri vladata spoštovanje in zaupanje in v kateri ni prostora za evroskeptike

»Ne želimo si federalne, ampak si želimo boljšo Evropsko unijo, to pa lahko dosežemo z razumevanjem, kako dejansko v praksi potekajo procesi na evropskem parketu,« je v nagovoru izpostavila evropska poslanka Irena Joveva. Predstavila je delovanje evropskih inštitucij pred, med in kakšno bo to delovanje po koncu pandemije covid-19, z namenom, da bi si udeleženci po zaključku srečanja lažje predstavljali, kako poteka delo v Evropskem parlamentu v primerjavi z nacionalnim, pa tudi, kako si lahko v tem okviru drug drugemu pomagamo in sodelujemo. Le s sodelovanjem namreč lahko kot ekipa rastemo na ravni celotne EU, zato je bilo ključno, da sta evropska poslanca iz osebnih izkušenj povedala, katere so ključne tematike tega mandata.

 

 

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je izpostavil geostrateške vidike EU, pri čemer je dejal, da lahko samo kot skupnost ostanemo enakovreden partner na mednarodnem parketu. Solo akcije posameznih držav, po katerih se na žalost v zadnjem obdobju zgleduje tudi Slovenija, niso prava pot h krepitvi unije kot takePrav tako je mnenja, da je »novi finančni okvir lahko tudi velika priložnost, vse pa je odvisno od programov, ki morajo biti naravnani trajnostno, zeleno in temeljiti na tehnološkem razvoju ter digitalizaciji«. Prepričan je, da so potrebne spremembe tudi nekaterih temeljnih listin, saj novi izzivi terjajo tudi tovrstne posege.

 

V nadaljevanju srečanja so udeleženci podrobneje spoznali programske usmeritve politične skupine Renew Europe. Nekaj več pozornosti so namenili vladavini prava, ozelenitvi družbe in digitalizaciji. Dotaknili so se tudi ključnih resolucij in programskih dokumentov, ki sta jih letos sprejela Evropski parlament in Evropska komisija. Zeleni dogovor in novi finančni okvir bosta zahtevala tudi učinkovito implementacijo na nacionalno in lokalno raven, zato je nujno dobro poznavanje evropskih politik. Ob zaključku so se udeleženci dotaknili še problema dezinformacij, zaščite žvižgačev, svobode medijev in nižanja demokratičnih standardov v Sloveniji in EU ter se dogovorili za še tesnejše sodelovanje z evropskima poslancema.

Na Renew Europe okrogli mizi na temo gospodarskega okrevanja in omilitve grozeče socialne in družbene krize po epidemiji Covid-19 so bili sogovorniki enotni glede nujnosti spodbujanja domače potrošnje, kar pa ne bo mogoče doseči, če bosta med ljudmi prisotna strah in negotovost.

Okrogla miza z naslovom Gospodarski preboj po COVID-19 z odgovornostjo do ljudi in okolja je naslovila vrsto vprašanj na področju infrastrukture in zelenega dogovora, znanosti in razvoja ter povezavo med podjetništvom in digitalizacijo ter tehnologijo.

Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec je uvodoma poudaril, da bodo naslednji meseci ključni, saj bodo razodeli vse razsežnosti te krize, ki smo jo zdravstveno zaenkrat uspeli lokalizirati, posledice pa se bodo čutile v gospodarskem sm

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Renew Europe) je v razpravi spomnil na obsežna evropska sredstva in programe podpore gospodarstvu, »vendar se danes vedno bolj zdi, da se soočamo z nečem novim in da tega okrevanja, ki naj bi hitro sledilo krizi, kljub ogromnim sredstvom, ki so že bila in še bodo vložena v gospodarstvo, ni.

 

Nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca je prav tako poudaril pomembnost ustreznega komuniciranja z javnostjo, saj sta strah in negotovost tisto, kar odvračata od potrošnje in investiranja. Komunikacija tako stroke kot politike bi morala biti zelo jasna in bi morala temeljiti na izkušnjah, na znanjih in vedenjih, ki smo jih dobili v prvem valu z jasnim sporočilom, da bodo pristojni naredili vse, da bo na eni strani zdravstveni sistem ustrezno poskrbel za okrevanje čim večjega števila okuženih, na drugi strani pa bo gospodarstvu omogočeno normalno delovanje v največji možni meri v danih okoliščinah. Ta sporočila so danes zelo redka, včasih celo kontradiktorna.

 

Spomnil je še, da bo v nadaljevanju ključno tudi, kako pripraviti slovensko in evropsko gospodarstvo, da intenzivneje vlaga v nove tehnologije. Te usmeritve so prave, kljub večjemu tveganju, potrebno bo doseči širši družbeni konsenz.
Dr. Jože P. Damijan je mnenja, da so države članice EU danes bistveno bolj pripravljene na krizo, v primerjavi z evrsko finančno krizo iz leta 2008-2009, ter pripravljene na to, da gredo v skupne ukrepe.  Slovenija naj bi v napovedanem svežnju prejela 5,07 milijarde evrov, tudi usmeritev v zelene tehnologije in digitalizacijo je prava, ključno pa bo, ali bo vlada znala pripraviti ustrezen program za učinkovito porabo teh sredstev, pri čemer je skeptičen.

Ključen problem pri tem bo, ali bo naša vlada pri koriščenje EU sredstev sposobna narediti program, ki bo v skladu s tem, kar od nas zahteva EU. Gre za usmerjeno okrevanje, torej spodbujanje investicij v zeleno transformacijo, digitalizacijo ter pravično in vključujoče okrevanje.

Poudaril je, da so v tem trenutku ključni kratkoročni ukrepi, se pravi, »kako prepričati ljudi, da bodo na kratek rok trošili več in jim pri tem tudi pomagati.«

Med kratkoročnimi ukrepi za spodbujanje domačega gospodarstva za izhod iz krize je izpostavil uvedbo mesečnega univerzalnega dohodka, sicer tudi zakonski predlog stranke LMŠ, po katerem bi bil vsak posameznik, ki je imel 13. marca v Sloveniji stalno prebivališče, upravičen do univerzalnega dohodka v višini 100 evrov na mesec. Med ostalimi kratkoročnimi ukrepi je dr. Damijan izpostavil še subvencioniranje naložb gospodinjstev v energetsko sanacijo stavb in prehod na obnovljive vire energije, pospešitev dinamike izvedbe javnih investicij v prometno (železnice) in socialno infrastrukturo (šole, vrtci, bolnišnice…) in energetske sanacije javnih stavb ter preusmeritev EU sredstev v sofinanciranje gradnje zelenih lokalnih infrastrukturnih in komunalnih projektov s hitrimi učinki.

Okroglo mizo si lahko na ogledate na povezavi: