V petek 17. januarja, je v Hiši Evropske unije potekala zaključna konferenca v okviru projekta VSI SMO EU – dialog z mladimi. Gre za projekt, ki je temeljil v prvi polovici leta 2019 predvsem na vzpodbujanju dialoga z mladimi ter aktivaciji čim večjega števila mladih k volilni udeležbi. V drugi polovici leta pa je projekt temeljil na spoznavanju novoizvoljenih poslancev Evropskega parlamenta ter predlogom mladih, ki bi pomagali pri njihovemu življenju in osamosvajanju.

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta se udeležila več srečanj po Sloveniji. Kot pravita sta izjemno vesela vsake takšne priložnosti, ki omogoča dialog  z mladimi. Prepričana sta, da je nujno ohranjati in zlasti krepiti odnos z mladimi. Ključne teme, ki se v največji meri nanašajo na mlade in so bile tekom srečanj izpostavljena so: aktivna participacija mladih in aktivno državljanstvo, mladisnski sektor, izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo ter digitalizacija.

Še zlasti pri digitalizaciji je dr. Grošelj izpostavil pomembnost kibernetske varnosti. Hitro napredovanje novih tehnologij prinaša nove priložnosti. Digitalizacija in internet krojita tudi spremembo načina življenja. Spremenili se bodo tudi nekateri poklici , ki so bili na trgu dela močno prisotni. Prihaja namreč do potrebe po novih poklicih, zato je to vsekakor tudi priložnost za mlade. Na drugi strani pa digitalizacija sama po sebi prinaša nova tveganja. »Dolžni smo oblikovati solidarnosti sistem, ki bo mladim omogočal razvoj, hkrati pa bodo le ti skozi različne procese opozarjali starejše na pasti, ki jih internet in digitalizacija sama po sebi nosita. Veseli me, da ko govorimo o e-volitvah mladi izpostavljate tudi tveganja, kar mi govori, da je prisotna velika mera zrelosti med mladimi,« je zaključil dr. Grošelj.

Irena Joveva je na drugi strani izpostavila spremembo, ki jo bodo z izstopom Združenega Kraljestva občutili tudi mladi. »Parlament Združenega kraljestva je izglasoval, da se njihovi pogajalci ne bodo več morali pogajati z EU o polni vključenosti njihovih univerz v program Erasmus+.« To pomeni, da se pogajalci o izstopu VB, ne bodo pogajali o programu in vključenosti univerz v ta program.

Resnično si želi, da bodo pogajalci uspeli doseči ustrezen dogovor tudi na tem področju. »Vse se začne in konča pri denarju. Ker bo precejšen del denarja namenjen Zelenem dogovoru, bo težko predvideti obsežno povečanje finančnih sredstev za programe namenjene mladim.« Pričakuje, da se bo z novim finančnim načrtom povečal proračun za Erasmus+. »Sama se bom po svojih najboljših močeh potrudila, da se vendarle dobi čim več denarja za projekt Erasmus+,« je še zaključila. Uporabila bom svoja tri vprašanja, ki jih lahko naslovim Evropski komisiji, tudi za osvetilitev vprašanj in izzivov s katerimi se mladi soočajo.

 

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta se danes udeležila skupne seje parlamentarnih odborov – za zadeve Evropske unije (EU) in za zunanje zadeve. Oba sta tudi nagovorila poslance državnega zbora, osrednja tema pa je bila predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Hrvaške Svetu Evropske unije.

Zakaj je pomembno, da se evropski poslanke in poslanci, če jim to dopušča čas, udeležujejo teh sej v slovenskem hramu demokracije? Ker je po mnenju Joveve in Grošlja prav, da se poslanke in poslance v državnem zboru seznanja z aktualnim dogajanjem v Evropski uniji, posledično pa tudi slovensko javnost.

Brexit, evropski večletni proračun, prihodnost Evrope, okoljska zakonodaja … Da je izzivov ogromno, vsi že vemo. In s temi izzivi se bo v naslednjih šestih mesecih soočala tudi Hrvaška, ki je predsedovanje Svetu EU prevzela v času velikih sprememb. So si pa naši južni sosedje nekatere prioritete vendarle zastavili tudi sami. Med njimi je poslanka Joveva izpostavila naslavljanje demografskih sprememb, širitev EU na regijo Zahodnega Balkana in spoštovanje glavnih vrednot EU, kot je vladavina prava.

Hrvaški politiki in diplomati namreč te dni jasno in glasno poudarjajo, da bodo »varovali vladavino prava kot temeljno vrednoto«. Upravičeno se torej lahko pričakuje, da bodo to udejanjali tudi v praksi, je ob tem – tako na januarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu kot tudi na tokratni skupni seji pristojnih odborov DZ – pripomnila Joveva. Kot je dodala, od Hrvaške pričakuje ne le dejansko spoštovanje vladavine prava, pač pa tudi spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi: »Hrvaški premier se je v Evropskem parlamentu moral precej braniti pred očitki glede ravnanja Hrvaške z migranti. Čeprav jih sam zanika, mu večina mojih kolegov – z mano vred – upravičeno ne verjame. Medtem je popolnoma jasno, da se določenih težav zaveda tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je v odgovoru na moje vprašanje v zvezi s tem napovedala nadzorne mehanizme, a so podrobnosti še stvar pogovorov z državami članicami.«

Joveva je izpostavila tudi pričakovanje, da bodo države članice sedaj, ko je bil Zeleni dogovor potrjen v Evropskem parlamentu, uresničile tudi svoje besede in zaveze glede okoljske politike. Izrazila je upanje, da to ni vagon, na katerega so države skočile zgolj zato, ker je »zeleno moderno«: »Čeprav je to zelo ambiciozno, vendarle resnično upam, da bom leta 2050 dejansko doživela brezogljično družbo.«

 

V nadaljevanju je ključne izzive, ki bodo zaznamovali letošnje leto in s tem tudi hrvaško predsedovanje Svetu EU, nanizal tudi evropski poslanec dr. Klemen Grošelj. »Velika Britanija s svojim odhodom iz EU odnaša 16 % sredstev, kar pomeni, da bo potrebno bodisi delno kompenzirati bodisi zmanjšati sredstva v proračunu oziroma prilive v proračun«, je povedal in poudaril, da je eden od vzvodov za reševanje te problematike zagotovo tudi tako imenovani mehanizem za pravični prehod (v brezogljično družbo).

»Vsekakor je to tudi sistem, ki bi preprečeval, da bi iz tretjih držav evropski trg preplavili ogljični izdelki v okviru prostotrgovinskih sporazumov, ki jih že imamo. Strateško vprašanje, ki se odpira v okviru proračuna, pa je vprašanje razmerja med tradicionalnimi postavkami, kot sta kohezija in kmetijstvo, ter sodobnimi postavkami, med katere sodi tudi Zeleni dogovor,« je še dejal Grošelj. Po njegovih besedah se namreč moramo zavedati, da bo politika svojo kredibilnost okrepila samo na način, ko bo razlika med zapisanimi usmeritvami, zastavljenimi cilji ali željami in implementacijo čim manjša.

Glede položaja EU na globalnem parketu pa je evropski poslanec opozoril, da bomo morali prenehati razmišljati o industrijah posameznih držav članic, pač o skupni, evropski industriji.

Joveva in Grošelj sta spomnila tudi na predvideno ustanovitev Konference o prihodnosti Evrope. Gre za platformo, v kateri naj bi sodelovale evropske institucije, predvsem pa državljanke in državljani, kar je tudi najbolj pomembno: »Da jim ne le govorimo in obljubljamo v nedogled, ampak tudi dejansko dokažemo, da jih slišimo, poslušamo in še zlasti upoštevamo.«

V četrtek 16.1. 2020 je bila predvajana oddaja na Tv Vaš kanal z naslovom SLOVENIJA JE DEL EVROPSKE ZGODBE. Evropska poslanca sta pobližje predstavila njuno delovanje v Evropskem parlamentu ter delovanje in prizadevanja politične skupine Renew Europe, kateri pripadata. Beseda je tekla tudi o aktualnih dogodkih v parlamentu.

Tako ni šlo mimo izziva, ki jih prinaša Brexit, stanje Zahodnega Balkana, Green deala oz. Zelenega dogovora. Pri izzivi Zahodnega Balkana je dr. Grošelj izpostavil, da Slovenija igra pomembno vlogo, saj ima znanje in najbolje razume problematiko na tem območju. Irena Joveva je prav tako prepričana, da v kolikor želimo kot Evropska unija postati močnejši igralec na mednarodnem parketu, si nikakor ne moremo in ne smemo privoščiti nekega t.i. otočka , ki ne bi vključeval evropske integracije.

Pri Zelenem dogovoru je dr. Grošelj poudaril, da si Slovenije kot država, ne more privoščiti bodisi nezanesljive, bodisi nesorazmerno drage energetske oskrbe. Prav tako je mnenja, da so podnebne spremembe dejstvo in da so ukrepi nujno potrebni. Toda pri prehodu je potrebno biti solidaren in pravičen, kajti v ozadju so delovna mesta ljudi, ki jih v novi perspektivi ne bo. Torej je potrebno poiskati vse potrebne alternative, da bodo ljudje s trenutnimi poklici konkurenčni na trgu dela tudi v prihodnje.

(Prispevek si lahko ogledate na povezavi): https://www.vaskanal.com/arhiv/39-priloznostne-oddaje/983-slovenija-je-del-evrop

Libija, slaba vest držav članic EU, ki so aktivno sodelovale v vojaški intervenciji proti Gadafijemu režimu, postaja vseevropski glavobol. Libija, ki je postala središče nečloveške in umazane trgovine z ljudmi, povezane z ilegalnimi migracijami, preko nevarne sredozemske poti, na kateri kujejo dobičke edino organizirane kriminalne skupine in pa raznobarvne ter raznovrstne milice, se bliža novemu krogu pekla. Turčija, uradno še vedno kandidatka za članstvo v EU, se je odločila za tvegano vojaško avanturo, ki je v nasprotju z našimi strateškimi interesi tako v Sredozemlju, kot tudi v Libiji. S turško intervencijo in aktivnim ruskim vpletanjem v krvavo državljansko vojno, se ta spreminja v spopad regionalnih sil na pragu EU. Glede na obsežne vojaške manevre sosednjega Egipta, pa lahko preseže libijske meje in postane regionalno vojno žarišče na mejah EU.

Zato mora EU nujno z odločnim angažmajem, preprečiti poglabljanje vojne v Libiji ter od Turčije in Rusije, zahtevati umik vseh regularnih in neregularnih sil. Sprte strani v Libiji, pa prisiliti k dejanski prekinitvi ognja in začetku političnega procesa, ki bo državi in regiji prinesel mir in stabilnost.

Zaostrovanje med Iranom in ZDA oziroma Zahodom, bi lahko ogrozilo ne le regionalno, ampak tudi globalno stabilnost. Ne glede na verjetne ali manj verjetne scenarije krize, bode v oči neopaznost EU. EU mora nujno okrepiti vlogo pri reševanju krize in napore za ohranitev jedrskega sporazuma. Kakršenkoli že bo razplet, bo ta vplival na nas. Ob, sicer malo verjetni, nadaljnji eskalaciji, bo pomemben del EU znotraj dosega iranskih raketnih sistemov. Hkrati bomo soočeni s povečanim begunskim/migracijskim tokom na zunanjih mejah itd.
A, tudi v primeru popuščanja napetosti, še posebej, ko bodo stekli, posredni ali neposredni pogovori med ZDA in Iranom, mora imeti EU pri tem ustrezno vlogo. Kakršenkoli dogovor bo imel vpliv na energetsko varnost EU. Tako ZDA, kot Iran želita postati naš pomemben dobavitelj zemeljskega plina. Ta pa bo imel pomembno vlogo pri doseganju našega strateškega cilja – do 2050 postati brezogljična družba. Zato torej mora EU postati akter, ki odločilno sooblikuje rešitve v tej krizi.

V petek 6.12.2019 na Renew Europe poslanskem večeru v Kamniku sta evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj znova približala Bruselj in EU lokalni skupnosti. Zagotovo je skupni imenovalec nadaljnega uspeha povezovanje na vseh področjih. Zagotovo je pozitivno, da so se na povabilo odzvali skorajda vsi politični predstavniki v Kamniku. Odzvale so se tudi nekatere krajevne skupnosti.

 

 

 

Oba zagovarjata stališče povezovanja in sodelovanja.  »Vse skupaj me navdaja z optimizmom, saj verjamem, da samo kot ekipa lahko rastemo na ravni celotne EU. Delitev ni bila in nikoli ne bo rešitev.« je izpostavil dr. Klemen Grošelj.

V soboto, 16. novembra, sta se v Radovljici srečala Evropska unija in lokalno okolje. Dogodka Renew goes local – EU na lokalni ravni, ki ga je pripravil evropski poslanec dr. Klemen Grošelj, se je udeležilo preko 60 gostov, vsi z željo, da izvedo več o delu evropskih poslancev ter institucij Evropske unije.

 

Dr. Klemen Grošelj je že na nedavnih volitvah opozarjal, da se je politika oddaljila od lokalnega okolja, zaradi česar so se tudi vse manj zagovarjala stališča lokalnih skupnosti, krepiti pa se je začel tudi evroskepticizem. Zato je želel z dogodkom ljudem čim bolj približati institucije in instrumente EU.

Precej besed je dr. Grošelj namenil tudi  aktivnemu državljanstvu in pomenu sodelovanja ter povezovanja. Kot pravi, se zaveda, da je ravno politika v zadnjem desetletju pripomogla k pomanjkanju aktivnega državljanstva. Zagovarja stališče, da lahko potrebe ljudi zagovarjaš samo, če si jim pripravljen prisluhniti: »Tukaj sem zato, da vaš glas prenesem v Evropski parlament. Zato lepo prosim, izkoristite to možnost, pišite nam, podajte predloge.« Ob tem je opozoril, da se ne smemo pretirano ozirati v preteklost, ta nam je sicer lahko v poduk, a delati  moramo za prihodnost.

 

Gost srečanja je bil tudi nekdanji minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Iztok Purič. Z dr. Grošljem sta se strinjala, da majhnost naše države ne sme biti ovira, velikokrat je lahko celo prednost, predvsem v povezovanju občin in regij. Povezovanje in sodelovanje pa je ključno tudi pri kandidaturi za različne evropske projekte.

 

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva pripada politični skupini Renew Europe, saj je tudi stranka LMŠ del evropske skupine liberalcev.

 

Radovljica- program.