Danes 19.3.2020 sta evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva poslala pismo na temo poziva k nujni dostavi medicinske opreme v EU.

V pozivu navajata dejstvo, da so mnoge države na robu z zalogami ter, da je ukrepanje in sprostitev zastojev nujna. Pozivata tudi na podporo ukrepov komisarja Lenarčiča k odpravi carinskih in mejnih omejitev za medicinsko opremo, saj mora le ta čimprej biti dostopna celotnemu evropskemu prebivalstvu. Prav tako predlagata, da naj pri samem transportu vključimo vse varnostne ukrepe.

 

 Brussels, 19 March 2020

 

Mrs Ursula von der Leyen
President of the European Commission

 

Subject: Urgent delivery of medical equipment in the EU

 

Dear President von der Leyen,

We are writing to you concerning an issue of utmost importance which affects the lives of millions of EU citizens.
There are several reports of critical medical equipment and material that has been blocked and is currently stuck in different locations across the EU. It is becoming clear and it is extremely worrying that the free movement of these indispensable goods within the EU is not being guaranteed. It is imperative that this medical equipment reaches all parts of the EU as soon as possible, as many countries are running out of stocks.

We therefore call on you to take swift action and support the efforts of Commissioner Lenarčič in order to allow these vital supplies to reach the European population, by lifting customs and border restrictions on these goods.

A humanitarian corridor for this urgent medical equipment needs to be established to safeguard the health of all European citizens and ensure their contribution to the joint effort in the fight against COVID-19.

Yours sincerely,

Klemen Grošelj MEP
Irena Joveva MEP

Predlog metodologije pooseblja vse slabosti in prednosti doseganja kompromisa. Metodologija je tako kompromis, ki omogoča nadaljnji razvoj in krepitev EU ter hkrati ne zavira procesa širitve. Je  kompromis, ki na eni strani krepi in oblikuje pogoje za reformo EU, če se bodo zanjo odločile države članice in če bodo to, v okviru Konference o prihodnosti Evrope, podprli državljani. Je pa tudi kompromis, ki blaži strahove nekaterih držav članic, pred širitvijo. Hkrati pa postavlja okvir širitve EU na Zahodni Balkan, ki zagotavlja več kredibilnosti in predvidljivosti za vse vključene v ta proces, tako za državljane EU, kot tudi za države kandidatke in njihove državljane.

 

Celoten proces širitve ta kompromis postavlja v kakovostno nov okvir, ki bo omogočil učinkovito in sprotno spremljanje napredka posamezne kandidatke, ustrezno nagrajevanje napredka in krepitev procesa pogajanja, hkrati pa bo kandidatkam podajal predvidljiv in jasen okvir približevanja in vključevanja v EU. Vendar pa glede na ostrino zahtev in pogojev v metodologiji, obstaja resna možnost, da bodo države članice temeljne pogoje in vrednote zapisane v metodologiji izpolnjevale bolje, kot pa marsikatera država članica.

Zahodni Balkan so tudi ljudje, ki tam živijo, ne le geopolitični interesi. Ena takšnih lokalnih zgodb pomembna za celotno regijo in še posebej BiH, so lokalne volitve v Mostarju. Tam preko 105.000 prebivalcev, zaradi političnih blokad, vse od leta 2008 dalje ne morejo voliti predstavnikov lokalne samouprave. Imajo tehničnega župana, ki brez demokratične legitimnosti upravlja mesto.

 

Neznosnost razmer, na katere so, s tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice opozorili sami prebivalci, je to sodišče potrdilo in razsodilo, da stanje v Mostarju predstavlja kršitev človekovih pravic in naložilo spremembo volilne zakonodaje.

A BiH je posebna država in Mostar je tudi posebno mesto, v katerem je krvava vojna pustila globoke in marsikje nezaceljene rane.

Zato pozivam Evropsko komisijo naj pomaga prebivalcem Mostarja in tudi BiH, dopolniti volilni zakon v roku postavljenem s strani sodišča ter omogoči izvedbo lokalnih volitev. To sicer ne bo realizacija komisijinih 14 točk, bo pa konkreten korak naprej v demokratizaciji države, konkreten korak v korist prebivalcev Mostarja in korak v približevanju BiH vrednotam EU ter članstvu v EU.

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je zastavil pisno poslansko vprašanje Evropski komisiji na temo avtomobilske industrije.

 

VPRAŠANJE

Vprašanje za pisni odgovor E-003524/2019

za Komisijo

Člen 138 Poslovnika

Klemen Grošelj

Zadeva:       Evropska avtomobilska industrija

Glede na vse razpoložljive statistične podatke se evropska avtomobilska industrija, kot ena ključnih gospodarskih panog v EU, sooča z resnimi razvojnimi izzivi. K temu dodatno breme prinašajo tudi grožnje s carinami in drugimi protekcionističnimi ukrepi našega ključnega trgovinskega partnerja ZDA.

Zato bi želel od Evropske komisije izvedeti, kako namerava v primeru uvedbe dodatnih carin za evropsko avtomobilsko industrijo ukrepati?

Predvsem pa me zanima, kako bo Evropska komisija ukrepala v primeru pritiska na cene v evropski avtomobilski industriji, in še posebej, kako bo ukrepala in preprečila odliv delovnih mest avtomobilske industrije iz EU v ZDA in druge dele sveta kot posledica carinskega pritiska ZDA na avtomobilsko industrijo?

 

ODGOVOR

SL

E-003524/2019

Odgovor komisarja Phila Hogana

v imenu Evropske komisije

(3.2.2020)

 

Predsednik Združenih držav Amerike Trump v 180-dnevnem zakonskem roku iz oddelka 232 zakona ZDA o širitvi trgovine ni sprejel odločitve o uvedbi dodatnih dajatev za avtomobilsko industrijo EU. Kot je nekdanja komisarka za trgovino Malmström večkrat izrazila v stikih z ameriškimi kolegi, izvoz avtomobilov in avtomobilskih delov iz EU ne ogroža nacionalne varnosti ZDA. EU in ZDA sta varnostni partnerici in s svojimi avtomobili in avtomobilskimi deli druga drugi ne povzročata varnostne grožnje.

 

Če bi se ZDA vendarle odločile sprejeti ukrepe, ki vplivajo na avtomobilsko industrijo in industrijo avtomobilskih delov EU, bo EU odločno ugovarjala legitimnosti ukrepov, sprejetih na podlagi oddelka 232, v zvezi z avtomobili in avtomobilskimi deli EU. Komisija je dosledno izražala stališče, da se bo na vsako enostransko odločitev ZDA v zvezi s tarifami za avtomobile in avtomobilske dele odzvala na odločen in sorazmeren način, ki je hkrati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije. V ta namen bi morala EU skrbno analizirati dejanske ukrepe ZDA, ko bi bili javno dostopni, in na podlagi tega sprejeti ukrepe, do katerih je upravičena.

 

EU nikakor ne podpira tega, da bi proizvajalci avtomobilov v EU preselili naložbe in delovna mesta kot odziv na grožnjo, ki jo predstavljajo nezakonite tarife za avtomobile in avtomobilske dele. Komisija je proti upravljani trgovini ter meni, da bi morale naložbene odločitve podjetij odražati tržne odločitve in nanje ne bi smele vplivati grožnje omejevalnih trgovinskih ukrepov tretjih držav.

V petek 31.1.2020 je potekal II. seminar za učitelje srednjih šol o Evropski uniji. Dogodek je imel za temeljno izhodišče približati Evropsko unijo ljudem. Namreč ravno pomanjkanje znanja oz. informacij je zlasti pri mladih čutiti kot, da je EU nekaj oddaljenega, nekaj samoumevnega in predvsem nekaj na kar nimamo vpliva. Velikokrat prevladuje mnenje, da je Slovenija premajhna država v tako veliki skupnosti, da bi lahko kar koli spremenila. Zato so tovrstni seminarji ključni za spoznavanje dela v Evropskem parlamentu.

Učitelji srednjih šol, so lahko ključno orodje, da dijakom prenesejo pridobljeno znanje in opozorijo na pomembnost razumevanja delovanja evropskih institucij. Mladim je potrebno približati EU tudi preko načinov komuniciranja, ki jih sami najbolj poznajo ali uporabljajo. Na seminarju so učitelji izrazili velik interes ravno preko vprašanj, ki so jih zastavljali evropskim poslancem. Tako so bila vprašanja, kako močno bo Zeleni dogovor vplival na Slovenijo naslednjih 7 let? Kdaj in kako bo EU okrepila vlogo na mednarodnem parketu? Pa tudi kako poteka delovni dan poslanca v Evropskem parlamentu? Seveda ni šlo niti brez vprašanj čisto osebne narave in sicer ali se je težko navaditi na življenje v Bruslju?

Vse to so vprašanja, po katerih se zagotovo sprašujejo tudi mladi. Nekateri si upajo vprašati in razmišljati na glas. Spet drugi in teh je na žalost veliko več v strahu pred zapletenostjo, vprašanj niti ne zastavljajo. Vsi skupaj se moramo truditi približati EU vsem državljankam in državljanom, jih opogumljati, da lahko bolje rečeno morajo spraševati in naslavljati ključna vprašanja. Skupek vseh ukrepov pa bo zagotovo privedel do večje participacije mladih. Mladi so naš največji potencial in ne smemo si dovoliti, da jih ne bi vključili v razvoj naše prihodnosti.

 

Sodbo Sodišča EU spoštujeva, je pa po najinem mnenju presenetljiva z vidika odnosa EU do spoštovanja mednarodnega (in evropskega) prava. K izpolnjevanju obveznosti mednarodnega prava v vzajemnih razmerjih in razmerjih do EU so države članice zavezane s 4(3) členom Pogodbe o delovanju EU, zato kljub izreku sodišča kot nepristojnega poudarjava, da je dokončna pravna odločitev o mejnem sporu že določena z arbitražno razsodbo. Ta še vedno ostaja enaka, na kar opozori tudi današnja sodba, ki ponovno izpostavlja, da morata državi, v skladu z arbitražnim sporazumom, storiti vse potrebno za izvršitev te razsodbe. (Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva za STA)

V torek 21. 1. 2020 je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj politične skupine Renew Europe gostil dogodek z imenom »Izzivi integracije BiH v Evropsko unijo«.

Na dogodku sta bila poleg ostalih visokih gostov, prisotna tudi Irena Joveva prav tako iz vrst Renew Europe in Milan Brglez iz vrst Naprednega zavezništva socialistov in demokratov.

Dr. Grošelj je na začetku pogovora izpostavil, da je Bosna in Hercegovina država s težko in travmatično zgodovino, za katero je že 25 let od podpisa Daytonskega sporazuma. Dayton simbolizira konec krvave vojne in agresije na suvereno državo.

Kasneje je nadaljeval s stališčem: “Ne glede na to, da sta bila mir in stabilnost v Bosni in Hercegovini obnovljena jo še vedno obremenjujeta strah in globoko nezaupanje med glavnimi konstitutivnimi narodi – Bošnjaki, Srbi in Hrvati. Del odgovornosti za to nosita tudi mednarodna skupnost in pomanjkljivost Daytonskega sporazuma, zaradi česar je delovanje države postalo oteženo. Deloma je to tudi posledica globoke politične krize v državi in pomanjkanje politične vodje med političnimi predstavniki vseh teh konstitutivnih držav.

V oči bode tudi dosedanja vloga EU, slednja namreč očitno ni bila sposobna ali ni želela narediti bolj drznih in odločnih korakov k spodbujanju nadaljnjega političnega, družbenega in gospodarskega razvoja Bosne in Hercegovine. Po obljubi evropske vizije regije in velikim besedam žal niso sledila dejanja. Lahko rečemo, da EU ni opravila svoje domače naloge, Bosno in Hercegovino smo pustili samo. Seveda gre tu v prvi vrsti za državljane te države, ki so bili po koncu vojne polni upanja in pričakovanj, da bo EU izpolnila obljubljeno. Čeprav je bila EU pomemben donator in vlagatelj v BiH, to ni bilo dovolj, saj v EU nikoli nismo v celoti razumeli države in njenega pomena za regijo in mir v regiji.

Zaradi zapletene ustave države BiH, hudih političnih razlik med vsemi tremi narodi, ki vodijo do notranjega političnega zastoja smo priča politične blokade v državi. Kar povzroča slab gospodarski in družbeni razvoj države, vse skupaj pa vodi k množičnem izseljevanju iz Bosne in Hercegovine.”

Dr. Grošelj je za konec izpostavil nekaj ključih vprašanj s katerimi se bomo v prihodnosti soočali:

  • Kako je EU lahko bolj proaktivna v Bosni in Hercegovini, kako uspešnejša pri soočanju s ključnimi izzivi s katerimi se danes spopada država? Vloga EU je v BiH šibka in ni konkurenčna napram drugim glavnim akterjem, čeprav je velik finančni vlagatelj. Katere spremembe so potrebne, da bosta politika in programi EU v BiH zaživela?
  • Katere politike, dolgoročne strateške cilje bi morali razvijati, da bi bil vstop Unijo za BiH učinkovitejši? Ali moramo razviti nove instrumente predpristopne podpore, ki bi bili bolj prilagojeni državi ali ne?

 

Veleposlanica Emina Merdan, vodja misije Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo je izrazila zadovoljstvo in zahvalo vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki nenehno podpirajo pot Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo. Predstavila je nekaj mejnikov v odnosih med BiH in EU ter izrazila upanje, da bodo poslanke in poslanci še v prihodnosti podpirali BiH v procesu evropske integracije in tako močno prispevali k napredku BiH na njeni poti v EU.

Razpravo je zaključil dr. Bodo Weber, nemški politični analitik (Democratization Policy Council), ki je opisal trenutno stanje v BIH. Predvsem je izpostavil, da morajo države članice EU in sama EU postaviti jasno in realno strategijo približevanja BIH evropskim institucijam. V prostopnih pogajanjih bi bilo potrebno uvesti tudi 35. poglavje, ki bi bilo usmerjeno predvsem v institucialno reformo države.

Sam tudi poudarja, da bo EU morala ubrati drugačen način informiranja prebivcalev BIH o njeni prisotnosti v regiji in o pozitiivnih učinkih približevanja evropskim integracijam na povprečnega prebivalca BIH.

V petek 17. januarja, je v Hiši Evropske unije potekala zaključna konferenca v okviru projekta VSI SMO EU – dialog z mladimi. Gre za projekt, ki je temeljil v prvi polovici leta 2019 predvsem na vzpodbujanju dialoga z mladimi ter aktivaciji čim večjega števila mladih k volilni udeležbi. V drugi polovici leta pa je projekt temeljil na spoznavanju novoizvoljenih poslancev Evropskega parlamenta ter predlogom mladih, ki bi pomagali pri njihovemu življenju in osamosvajanju.

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta se udeležila več srečanj po Sloveniji. Kot pravita sta izjemno vesela vsake takšne priložnosti, ki omogoča dialog  z mladimi. Prepričana sta, da je nujno ohranjati in zlasti krepiti odnos z mladimi. Ključne teme, ki se v največji meri nanašajo na mlade in so bile tekom srečanj izpostavljena so: aktivna participacija mladih in aktivno državljanstvo, mladisnski sektor, izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo ter digitalizacija.

Še zlasti pri digitalizaciji je dr. Grošelj izpostavil pomembnost kibernetske varnosti. Hitro napredovanje novih tehnologij prinaša nove priložnosti. Digitalizacija in internet krojita tudi spremembo načina življenja. Spremenili se bodo tudi nekateri poklici , ki so bili na trgu dela močno prisotni. Prihaja namreč do potrebe po novih poklicih, zato je to vsekakor tudi priložnost za mlade. Na drugi strani pa digitalizacija sama po sebi prinaša nova tveganja. »Dolžni smo oblikovati solidarnosti sistem, ki bo mladim omogočal razvoj, hkrati pa bodo le ti skozi različne procese opozarjali starejše na pasti, ki jih internet in digitalizacija sama po sebi nosita. Veseli me, da ko govorimo o e-volitvah mladi izpostavljate tudi tveganja, kar mi govori, da je prisotna velika mera zrelosti med mladimi,« je zaključil dr. Grošelj.

Irena Joveva je na drugi strani izpostavila spremembo, ki jo bodo z izstopom Združenega Kraljestva občutili tudi mladi. »Parlament Združenega kraljestva je izglasoval, da se njihovi pogajalci ne bodo več morali pogajati z EU o polni vključenosti njihovih univerz v program Erasmus+.« To pomeni, da se pogajalci o izstopu VB, ne bodo pogajali o programu in vključenosti univerz v ta program.

Resnično si želi, da bodo pogajalci uspeli doseči ustrezen dogovor tudi na tem področju. »Vse se začne in konča pri denarju. Ker bo precejšen del denarja namenjen Zelenem dogovoru, bo težko predvideti obsežno povečanje finančnih sredstev za programe namenjene mladim.« Pričakuje, da se bo z novim finančnim načrtom povečal proračun za Erasmus+. »Sama se bom po svojih najboljših močeh potrudila, da se vendarle dobi čim več denarja za projekt Erasmus+,« je še zaključila. Uporabila bom svoja tri vprašanja, ki jih lahko naslovim Evropski komisiji, tudi za osvetilitev vprašanj in izzivov s katerimi se mladi soočajo.

 

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta se danes udeležila skupne seje parlamentarnih odborov – za zadeve Evropske unije (EU) in za zunanje zadeve. Oba sta tudi nagovorila poslance državnega zbora, osrednja tema pa je bila predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Hrvaške Svetu Evropske unije.

Zakaj je pomembno, da se evropski poslanke in poslanci, če jim to dopušča čas, udeležujejo teh sej v slovenskem hramu demokracije? Ker je po mnenju Joveve in Grošlja prav, da se poslanke in poslance v državnem zboru seznanja z aktualnim dogajanjem v Evropski uniji, posledično pa tudi slovensko javnost.

Brexit, evropski večletni proračun, prihodnost Evrope, okoljska zakonodaja … Da je izzivov ogromno, vsi že vemo. In s temi izzivi se bo v naslednjih šestih mesecih soočala tudi Hrvaška, ki je predsedovanje Svetu EU prevzela v času velikih sprememb. So si pa naši južni sosedje nekatere prioritete vendarle zastavili tudi sami. Med njimi je poslanka Joveva izpostavila naslavljanje demografskih sprememb, širitev EU na regijo Zahodnega Balkana in spoštovanje glavnih vrednot EU, kot je vladavina prava.

Hrvaški politiki in diplomati namreč te dni jasno in glasno poudarjajo, da bodo »varovali vladavino prava kot temeljno vrednoto«. Upravičeno se torej lahko pričakuje, da bodo to udejanjali tudi v praksi, je ob tem – tako na januarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu kot tudi na tokratni skupni seji pristojnih odborov DZ – pripomnila Joveva. Kot je dodala, od Hrvaške pričakuje ne le dejansko spoštovanje vladavine prava, pač pa tudi spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi: »Hrvaški premier se je v Evropskem parlamentu moral precej braniti pred očitki glede ravnanja Hrvaške z migranti. Čeprav jih sam zanika, mu večina mojih kolegov – z mano vred – upravičeno ne verjame. Medtem je popolnoma jasno, da se določenih težav zaveda tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je v odgovoru na moje vprašanje v zvezi s tem napovedala nadzorne mehanizme, a so podrobnosti še stvar pogovorov z državami članicami.«

Joveva je izpostavila tudi pričakovanje, da bodo države članice sedaj, ko je bil Zeleni dogovor potrjen v Evropskem parlamentu, uresničile tudi svoje besede in zaveze glede okoljske politike. Izrazila je upanje, da to ni vagon, na katerega so države skočile zgolj zato, ker je »zeleno moderno«: »Čeprav je to zelo ambiciozno, vendarle resnično upam, da bom leta 2050 dejansko doživela brezogljično družbo.«

 

V nadaljevanju je ključne izzive, ki bodo zaznamovali letošnje leto in s tem tudi hrvaško predsedovanje Svetu EU, nanizal tudi evropski poslanec dr. Klemen Grošelj. »Velika Britanija s svojim odhodom iz EU odnaša 16 % sredstev, kar pomeni, da bo potrebno bodisi delno kompenzirati bodisi zmanjšati sredstva v proračunu oziroma prilive v proračun«, je povedal in poudaril, da je eden od vzvodov za reševanje te problematike zagotovo tudi tako imenovani mehanizem za pravični prehod (v brezogljično družbo).

»Vsekakor je to tudi sistem, ki bi preprečeval, da bi iz tretjih držav evropski trg preplavili ogljični izdelki v okviru prostotrgovinskih sporazumov, ki jih že imamo. Strateško vprašanje, ki se odpira v okviru proračuna, pa je vprašanje razmerja med tradicionalnimi postavkami, kot sta kohezija in kmetijstvo, ter sodobnimi postavkami, med katere sodi tudi Zeleni dogovor,« je še dejal Grošelj. Po njegovih besedah se namreč moramo zavedati, da bo politika svojo kredibilnost okrepila samo na način, ko bo razlika med zapisanimi usmeritvami, zastavljenimi cilji ali željami in implementacijo čim manjša.

Glede položaja EU na globalnem parketu pa je evropski poslanec opozoril, da bomo morali prenehati razmišljati o industrijah posameznih držav članic, pač o skupni, evropski industriji.

Joveva in Grošelj sta spomnila tudi na predvideno ustanovitev Konference o prihodnosti Evrope. Gre za platformo, v kateri naj bi sodelovale evropske institucije, predvsem pa državljanke in državljani, kar je tudi najbolj pomembno: »Da jim ne le govorimo in obljubljamo v nedogled, ampak tudi dejansko dokažemo, da jih slišimo, poslušamo in še zlasti upoštevamo.«

V četrtek 16.1. 2020 je bila predvajana oddaja na Tv Vaš kanal z naslovom SLOVENIJA JE DEL EVROPSKE ZGODBE. Evropska poslanca sta pobližje predstavila njuno delovanje v Evropskem parlamentu ter delovanje in prizadevanja politične skupine Renew Europe, kateri pripadata. Beseda je tekla tudi o aktualnih dogodkih v parlamentu.

Tako ni šlo mimo izziva, ki jih prinaša Brexit, stanje Zahodnega Balkana, Green deala oz. Zelenega dogovora. Pri izzivi Zahodnega Balkana je dr. Grošelj izpostavil, da Slovenija igra pomembno vlogo, saj ima znanje in najbolje razume problematiko na tem območju. Irena Joveva je prav tako prepričana, da v kolikor želimo kot Evropska unija postati močnejši igralec na mednarodnem parketu, si nikakor ne moremo in ne smemo privoščiti nekega t.i. otočka , ki ne bi vključeval evropske integracije.

Pri Zelenem dogovoru je dr. Grošelj poudaril, da si Slovenije kot država, ne more privoščiti bodisi nezanesljive, bodisi nesorazmerno drage energetske oskrbe. Prav tako je mnenja, da so podnebne spremembe dejstvo in da so ukrepi nujno potrebni. Toda pri prehodu je potrebno biti solidaren in pravičen, kajti v ozadju so delovna mesta ljudi, ki jih v novi perspektivi ne bo. Torej je potrebno poiskati vse potrebne alternative, da bodo ljudje s trenutnimi poklici konkurenčni na trgu dela tudi v prihodnje.

(Prispevek si lahko ogledate na povezavi): https://www.vaskanal.com/arhiv/39-priloznostne-oddaje/983-slovenija-je-del-evrop