Libija, slaba vest držav članic EU, ki so aktivno sodelovale v vojaški intervenciji proti Gadafijemu režimu, postaja vseevropski glavobol. Libija, ki je postala središče nečloveške in umazane trgovine z ljudmi, povezane z ilegalnimi migracijami, preko nevarne sredozemske poti, na kateri kujejo dobičke edino organizirane kriminalne skupine in pa raznobarvne ter raznovrstne milice, se bliža novemu krogu pekla. Turčija, uradno še vedno kandidatka za članstvo v EU, se je odločila za tvegano vojaško avanturo, ki je v nasprotju z našimi strateškimi interesi tako v Sredozemlju, kot tudi v Libiji. S turško intervencijo in aktivnim ruskim vpletanjem v krvavo državljansko vojno, se ta spreminja v spopad regionalnih sil na pragu EU. Glede na obsežne vojaške manevre sosednjega Egipta, pa lahko preseže libijske meje in postane regionalno vojno žarišče na mejah EU.

Zato mora EU nujno z odločnim angažmajem, preprečiti poglabljanje vojne v Libiji ter od Turčije in Rusije, zahtevati umik vseh regularnih in neregularnih sil. Sprte strani v Libiji, pa prisiliti k dejanski prekinitvi ognja in začetku političnega procesa, ki bo državi in regiji prinesel mir in stabilnost.

Zaostrovanje med Iranom in ZDA oziroma Zahodom, bi lahko ogrozilo ne le regionalno, ampak tudi globalno stabilnost. Ne glede na verjetne ali manj verjetne scenarije krize, bode v oči neopaznost EU. EU mora nujno okrepiti vlogo pri reševanju krize in napore za ohranitev jedrskega sporazuma. Kakršenkoli že bo razplet, bo ta vplival na nas. Ob, sicer malo verjetni, nadaljnji eskalaciji, bo pomemben del EU znotraj dosega iranskih raketnih sistemov. Hkrati bomo soočeni s povečanim begunskim/migracijskim tokom na zunanjih mejah itd.
A, tudi v primeru popuščanja napetosti, še posebej, ko bodo stekli, posredni ali neposredni pogovori med ZDA in Iranom, mora imeti EU pri tem ustrezno vlogo. Kakršenkoli dogovor bo imel vpliv na energetsko varnost EU. Tako ZDA, kot Iran želita postati naš pomemben dobavitelj zemeljskega plina. Ta pa bo imel pomembno vlogo pri doseganju našega strateškega cilja – do 2050 postati brezogljična družba. Zato torej mora EU postati akter, ki odločilno sooblikuje rešitve v tej krizi.

V petek 6.12.2019 na Renew Europe poslanskem večeru v Kamniku sta evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj znova približala Bruselj in EU lokalni skupnosti. Zagotovo je skupni imenovalec nadaljnega uspeha povezovanje na vseh področjih. Zagotovo je pozitivno, da so se na povabilo odzvali skorajda vsi politični predstavniki v Kamniku. Odzvale so se tudi nekatere krajevne skupnosti.

 

 

 

Oba zagovarjata stališče povezovanja in sodelovanja.  »Vse skupaj me navdaja z optimizmom, saj verjamem, da samo kot ekipa lahko rastemo na ravni celotne EU. Delitev ni bila in nikoli ne bo rešitev.« je izpostavil dr. Klemen Grošelj.

V soboto, 16. novembra, sta se v Radovljici srečala Evropska unija in lokalno okolje. Dogodka Renew goes local – EU na lokalni ravni, ki ga je pripravil evropski poslanec dr. Klemen Grošelj, se je udeležilo preko 60 gostov, vsi z željo, da izvedo več o delu evropskih poslancev ter institucij Evropske unije.

 

Dr. Klemen Grošelj je že na nedavnih volitvah opozarjal, da se je politika oddaljila od lokalnega okolja, zaradi česar so se tudi vse manj zagovarjala stališča lokalnih skupnosti, krepiti pa se je začel tudi evroskepticizem. Zato je želel z dogodkom ljudem čim bolj približati institucije in instrumente EU.

Precej besed je dr. Grošelj namenil tudi  aktivnemu državljanstvu in pomenu sodelovanja ter povezovanja. Kot pravi, se zaveda, da je ravno politika v zadnjem desetletju pripomogla k pomanjkanju aktivnega državljanstva. Zagovarja stališče, da lahko potrebe ljudi zagovarjaš samo, če si jim pripravljen prisluhniti: »Tukaj sem zato, da vaš glas prenesem v Evropski parlament. Zato lepo prosim, izkoristite to možnost, pišite nam, podajte predloge.« Ob tem je opozoril, da se ne smemo pretirano ozirati v preteklost, ta nam je sicer lahko v poduk, a delati  moramo za prihodnost.

 

Gost srečanja je bil tudi nekdanji minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Iztok Purič. Z dr. Grošljem sta se strinjala, da majhnost naše države ne sme biti ovira, velikokrat je lahko celo prednost, predvsem v povezovanju občin in regij. Povezovanje in sodelovanje pa je ključno tudi pri kandidaturi za različne evropske projekte.

 

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva pripada politični skupini Renew Europe, saj je tudi stranka LMŠ del evropske skupine liberalcev.

 

Radovljica- program.